Ladijski promet po svetu je letos že močno moten zaradi zapore Hormuške ožine, zdaj pa se z omejitvami na drugem koncu sveta spoprijema še ena strateško pomembna pomorska povezava.
Panamski prekop je najhitrejša ladijska prometna povezava med Atlantskim in Tihim oceanom, skozi katerega poteka približno pet odstotkov svetovne pomorske trgovine. Čeprav se mogoče to ne zdi veliko, pa je izrednega pomena za ZDA, saj je več kot 70 odstotkov tovora skozi prekop povezanega z ameriškimi pristanišči.
Vsako leto prekop, ki deluje vse dni v letu in 24 ur na dan, prečka približno 14.000 ladij. Največ ga uporabljajo energetska podjetja in velike trgovske verige, ki trgujejo med ZDA in Kitajsko ter drugimi azijskimi državami.
Le dve leti po najhujši suši v zgodovini Panamskega prekopa, zaradi katere so ladje na prehod čakale več tednov, dražbe za prednostne termine pa so dosegle večmilijonske zneske, zdaj pojav el nino znova vpliva na padavine, od katerih je odvisno delovanje te plovne poti.
Ladja pri prehodu skozi Panamski prekop namreč ne pluje na morski gladini ves čas, ampak jo s pomočjo zapornic dvignejo približno za 26 metrov na jezero Gatun in jo po prečkanju znova spustijo nazaj na morsko gladino na drugi strani.
Na približno 80 kilometrov dolgi umetni plovni poti med Tihim in Atlantskim oceanom delujejo trije sistemi zapornic, ki ladjam omogočajo premagovanje višinske razlike. Foto: Reuters
V nasprotju s Sueškim prekopom v Egiptu je Panamski prekop odvisen od sladke vode predvsem v akumulacijskih jezerih Gatun in Alajuela, ki ju napajajo padavine, a je teh letos manj kot običajno zaradi izjemno močnega el nina.
Pri vsakem prehodu ladje se porabi ogromna količina sladke vode, ki po uporabi odteče v morje in se pri starejših zapornicah ne vrača nazaj v jezero.
Od leta 2016 sta sicer v uporabi novi zapornici za ladje razreda Neopanamax z bazeni za ponovno uporabo vode, ki pri vsakem prehodu prihranijo približno 60 odstotkov vode v primerjavi s starim sistemom, vendar je celoten prekop še vedno v veliki meri odvisen od zadostnih zalog vode v jezerih.
Ti vodni zbiralniki se letos zaradi močnega el nina, ki se sicer pojavlja na približno od dve do sedem let, niso dovolj napolnili, saj segrevanje voda tisoče kilometrov stran v Tihem oceanu oslabi vetrove, ki Panami prinašajo dež.
Vpliv el nina še nekaj mesecev
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je ta teden sporočila, da se morajo v nekaterih regijah sveta v prihodnjih mesecih pripraviti na izrazitejše pojave vročine, suše in poplav, saj se razvija nenavadno močen el nino.
Opazovalna mreža Inštituta Smithsonian za tropske raziskave je od maja letos izmerila ene najvišjih temperatur zraka od začetka meritev, rekordna ali skoraj rekordna mesečna povprečja pa sta imela tudi junij in julij.
Prehod ene ladje skozi celoten prekop običajno traja od osem do deset ur. Foto: Reuters
Vodja opazovalne mreže Steven Paton je za Reuters opozoril, da je bilo v tem obdobju po večini Paname padavin precej manj od običajnih količin. Nekatere merilne postaje, zlasti v okolici prekopa, so izmerile rekordno ali skoraj rekordno nizke vrednosti.
Zaradi pojava t. i. super el nina, ki bi lahko vztrajal vse do februarja ali po nekaterih napovedih celo do maja prihodnje leto, upravi Panamskega prekopa ni preostalo drugega, kot da ukrepa in zmanjša ladijski promet. Kot so pojasnili, so ukrepe uvedli, da bi ohranili zanesljivost storitev in zaščitili vodne vire za porabo ljudi.
Čeprav je uprava še maja obljubljala, da letos ne načrtujejo omejitve plovbe, in zatrjevala, da ukrepe za varčevanje z vodo izvajajo že od leta 2025, pa jih je v ukrepanje prisilila napovedana daljša, kot je običajna sezona el nina.
Največja zmogljivost prekopa znaša približno 40 prehodov ladij na dan, pri čemer je bilo do junija letos dnevno 35 prehodov, kar je ustrezalo povpraševanju ladjarjev. Marca, po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu z ameriško-izraelsko vojno proti Iranu, je prekop dnevno prečkalo od 36 do 38 ladij.
Skozi prekop letno poteka približno 40 odstotkov ameriškega kontejnerskega prometa. Foto: Shutterstock
V skladu z novimi ukrepi lahko od 3. septembra skozi prekop pluje največ 34 ladij, od 15. septembra dalje pa se bo to število zmanjšalo na 32.
Kot je pojasnila uprava, je bilo med majem in avgustom 34 odstotkov manj padavin od dolgoletnega povprečja, medtem ko je dotok vode v porečje, ki napaja prekop, upadel za kar 44 odstotkov.
Hkrati uprava opozarja, da bi lahko izrazit el nino še dodatno zmanjšal količino padavin in tako ogrozil dolgoročno vzdržnost delovanja prekopa ter oskrbo tamkajšnjega prebivalstva z vodo.
Upravitelj Panamskega prekopa Ricaurte Vasquez je dejal, da bi lahko letošnji el nino trajal precej dlje kot v preteklosti, zato bo moral prekop omejiti število prehodov, podobno kot med sušo v letih 2023 in 2024, ko so poleg tega uvedli tudi omejitve ugreza.
Začasna odložitev strožje omejitve ugreza
Uprava Panamskega prekopa je hkrati preložila že napovedano zaostritev omejitev največjega dovoljenega ugreza ladij. Omejitev na 14,63 metra v zapornicah Neopanamax velja od 2. septembra, nadaljnje znižanje na 14,48 metra pa je predvideno za 1. oktober.
S tem so omogočili, da lahko večje ladje še nekaj časa plujejo bolj natovorjene, saj manjši dovoljeni ugrez neposredno omejuje količino tovora, ki ga lahko varno prepeljejo skozi prekop.
Ugrez je del ladje pod vodno gladino, ko je večji, lahko ladja prevaža več tovora. Ko uprava zniža dovoljeni ugrez, morajo ladje del tovora razložiti ali izbrati drugo pot. Po ocenah lahko vsakih 30 centimetrov manj ugreza pomeni približno 200 zabojnikov manj na eni ladji, kar ima znatne finančne posledice.
Čeprav bi pričakovali, da bolj natovorjena ladja porabi več vode, pri Panamskem prekopu to skoraj ne drži. Zapornice se pri vsakem prehodu napolnijo in izpraznijo skoraj z enako količino vode, ne glede na težo ladje. Zato je za varčevanje z vodo pogosto učinkoviteje zmanjšati število prehodov, medtem ko se omejitve ugreza uporabljajo predvsem zato, da ladje pri nižjem vodostaju varno plujejo po plitvejši plovni poti.
V času zadnjega el nina leta 2023 so imeli v Panami najbolj sušen oktober od začetka meritev leta 1950, zato so sprejeli nekatere ukrepe za zmanjševanje porabe vode.
“Izkušnje iz let 2023 in 2024 so nas dobro pripravile na to, kar poznamo, hkrati pa so nam dale disciplino za spopadanje s tem, česar ne poznamo. Panamski prekop ne improvizira,” je zatrdil.
Zaradi omejene kapacitete je razpored prehodov prekopa načrtovan zelo natančno, največje ladje pa imajo pogosto rezervirane termine vnaprej. Foto: Reuters
Glede na napovedi o nadaljnjem zniževanju vodostaja med nadaljevanjem el nina bi lahko omejitve še dodatno zaostrili, kot so jih leta 2023 in 2024, ko je morala uprava zaradi suše zmanjšati zmogljivost na vsega 22 ladij dnevno.
Visoki pristojbina ali pot okoli Afrike
Omejitve že vplivajo na promet skozi prekop, kjer ladje svojo pot običajno rezervirajo že precej vnaprej, za prednostni tranzit pa obstajajo tudi dražbe.
Po podatkih upravljavca Panamskega prekopa je bila povprečna dražbena cena med oktobrom 2025 in februarjem 2026 pred izbruhom vojne proti Iranu približno 55.000 dolarjev, a so nato cene zaradi zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu močno poskočile.
Aprila je tako ladja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) po poročanju francoske tiskovne agencije AFP plačala štiri milijone dolarjev oziroma skoraj 3,5 milijona evrov, da bi se izognila čakanju na prehod.
Za vsak prehod ladje skozi prekop se porabi približno 200 milijonov litrov sladke vode, ki po uporabi odteče v ocean. Foto: Reuters
Rekordni znesek je bil dosežen avgusta, ko je južnokorejska družba SK Gas za prednostno plovbo svojega tankerja glede na poročanje Bloomberga plačala vrtoglavih 5,3 milijona dolarjev oziroma 4,5 milijona evrov.
A številni ladjarji ne zmorejo ali nočejo plačati tako visokih pristojbin, zato vse pogosteje izberejo daljšo pot okoli Afrike. Višji analitik za naftni trg pri družbi Vortexa Rohit Rathod je za Reuters povedal, da je po njegovih podatkih približno polovica ladij za prevoz utekočinjenega plina, ki so bile namenjene v Azijo, letos avgusta namesto skozi Panamski prekop plula okoli Rta dobrega upanja, kar je največji delež v zadnjem desetletju.
Toda cena te odločitve je visoka, saj velika ladja za prevoz utekočinjenega plina iz Houstona na Japonsko potrebuje približno 26 dni, če pluje skozi Panamski prekop, okoli Rta dobrega upanja pa se ta pot podaljša na približno 45 dni.
Tanker G Spirit za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, za katerega je bila plačana rekordna pristojbina za prehod prekopa. Foto: Reuters
Da bi se izognila ponavljajočim se težavam, Panama že razmišlja o izgradnji novega zbiralnika na reki Indio zahodno od prekopa, kar bi predstavljalo trajnejšo rešitev.
Po ocenah uprave Panamskega prekopa bi nov zbiralnik zagotovil dovolj vode za več kot polovico prebivalstva države in za delovanje prekopa v prihodnjih 50 letih, hkrati pa izboljšal razmere v okoliških skupnostih.
Projektu, ki verjetno ne bi bil končan pred letom 2031, nasprotujejo okoljski aktivisti, saj bi pomenil selitev nekaterih skupnosti in prevelik poseg v okolje. Po njihovem mnenju nov zbiralnik ni potreben in kot alternativo omenjajo jezero Bayano.
Oskrba z vodo je občutljivo vprašanje v Panami, kjer sta jezeri Gatun in Alajuela, ki napajata prekop, hkrati glavni vir pitne vode za več kot polovico od 4,2 milijona prebivalcev.
Oglas