V Slovenijo v sredo na uradni obisk prihaja izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki ga bo spremljala tudi gospodarska delegacija. Eden osrednjih dogodkov obiska bo odprtje prvega rezidenčnega veleposlaništva Izraela v Ljubljani. Iz predsedničinega programa pa je mogoče sklepati, da Nataše Pirc Musar na slovesnosti ne bo, saj bo isti dan v Oslu na pogrebu norveškega kralja Haralda V.

Sara bo gostil minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Ministrstvo je uradni obisk izraelskega ministra za 9. september že napovedalo, Sar pa v Slovenijo prihaja skupaj z gospodarsko delegacijo. Ob odprtju veleposlaništva naj bi se ministra pogovarjala tudi o nadaljnji krepitvi sodelovanja med državama, zlasti na gospodarskem področju.

Ob obisku bo potekal tudi slovensko-izraelski poslovni forum, ki ga pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, pristojni ministrstvi in agencija Spirit. Namenjen bo možnostim za krepitev gospodarskega sodelovanja ter neposrednim srečanjem slovenskih in izraelskih podjetij.

Kdo je povabljen na odprtje?

Kdo vse je prejel vabilo na odprtje novega veleposlaništva, za zdaj ni znano. Odgovore smo prosili tako izraelsko veleposlaništvo kot slovensko zunanje ministrstvo, vendar jih še nismo prejeli. Prav tako še nimamo odgovora na vprašanje, ali je bila med povabljenimi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Vse pa kaže, da je na odprtju ne bo. V sredo, 9. septembra, bo namreč v Oslu, kjer se bo udeležila uradne pogrebne slovesnosti za pokojnega norveškega kralja Haralda V. Z njo bo tudi soprog Aleš Musar. Udeležbo slovenske predsednice je za norveški časnik VG potrdil tudi njen tiskovni predstavnik. Pogreb bo v sredo ob 13. uri v katedrali v Oslu.

Veleposlaništvo naj bi sicer prostore dobilo v stavbi na Dimičevi ulici za Bežigradom. V tej stavbi ima svoje prostore tudi ministrstvo za obrambo, ki deluje v neposredni bližini. Tam sta med drugim direktorat za obrambne zadeve in uprava za obrambo.

Odsotnosti Pirc Musarjeve z odprtja same po sebi ni mogoče razumeti kot politično sporočilo, saj udeležba predsednika republike pri odprtju tujega diplomatskega predstavništva ni samoumevna. So pa slovenski predsedniki na takšnih slovesnostih v preteklosti že sodelovali. Hkrati je znano, da je Pirc Musarjeva do izraelskih vojaških operacij v Gazi zelo kritična. Septembra lani je pred Generalno skupščino OZN med drugim dejala: »Ustaviti moramo genocid v Gazi. Izgovorov ni več, niti enega.«

Odnosi so se v času Golobove vlade močno ohladili

Odprtje prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva prihaja po obdobju izrazito hladnejših odnosov med državama. Ti so se zaostrili v času vlade Roberta Goloba po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 in izraelski vojaški operaciji v Gazi. Slovenija je napad Hamasa obsodila, nato pa postajala vse bolj kritična do izraelskega ravnanja. Junija 2024 je priznala državo Palestino. Golob je septembra 2024 v Generalni skupščini Združenih narodov izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval, naj ustavi vojno v Gazi.  Golobova vlada je sprejela tudi več ukrepov proti Izraelu. Med drugim je prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega, dva izraelska ministra, Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča, razglasila za nezaželeni osebi ter prepovedala uvoz blaga z nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pozneje je ukrep sprejela tudi proti Netanjahuju.

Vlada Janeza Janše je junija letos del teh sklepov razveljavila in ob tem sporočila, da želi znova vzpostaviti pogoje za normalen politični dialog z Izraelom ter okrepiti dvostransko sodelovanje. Da bo zamenjava oblasti prinesla tudi precej drugačen odnos do Izraela, je bilo jasno že na začetku mandata nove vlade. Kmalu po njenem nastopu je Sar sporočil, da bo Izrael v Ljubljani odprl svoje prvo rezidenčno veleposlaništvo. Slovenijo je Izrael do zdaj diplomatsko pokrival predvsem z Dunaja.

Slovenja in Izrael sta diplomatske odnose vzpostavila aprila 1992. Slovenija je veleposlaništvo v Tel Avivu odprla avgusta 1994, Izrael je Slovenijo diplomatsko pokrival z Dunaja.

Sedanja veleposlanica Ruth Cohen-Dar, ki je na položaju od sredine lanskega leta, pa je od 1. septembra prva rezidenčna veleposlanica Izraela v Sloveniji in minister bo zdaj uradno odprl veleposlaništvo.

V preteklosti so bili stiki med Slovenijo in Izraelom relativno pogosti, predvsem je bilo veliko slovenskih obiskov v Izraelu, manj pa izraelskih v Sloveniji. Kajzerjeva predhodnica Tanja Fajon se je maja 2024 v okviru bližnjevzhodne turneje v Jeruzalemu srečala s Sarjevim predhodnikom Izraelom Kacem. Izrael je obiskala tudi novembra 2023, kmalu po napadu Hamasa.

Janša je bil kot premier v Izraelu decembra 2020, leta 2011 je bil tam v vlogi premierja Borut Pahor. Ta je nato Izrael obiskal tudi leta 2020 kot predsednik republike.

Na obisku v Izraelu sta bila tudi predsednika Danilo Türk leta 2008 in Milan Kučan leta 1995. Zadnji obisk kakega izraelskega zunanjega ministra v Sloveniji je bil leta 2010, ko je Ljubljano obiskal Avigdor Liberman. Istega leta je bil na uradnem obisku v Sloveniji izraelski predsednik Šimon Peres.

Blagovna menjava med Slovenijo in Izraelom je leta 2024 po podatkih portala Izvozno okno znašala 214 milijonov evrov, s tem se je Izrael uvrstil na 38. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Državi načrtujeta tudi krepitev sodelovanja na področju znanosti, izobraževanja in kulture. Vlada se je v četrtek seznanila z informacijo o nameravani sklenitvi programa o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa med vladama Slovenije in Izraela za obdobje 2026–2030. 

(STA)

Preberite tudi: Kdo je ženska ob izraelskem ministru, ki prihaja v Ljubljano? Po intervjuju preskočila iskrica, sledili ločitev in bliskovita poroka