Prihodnost energetike si je brez jedrske energije vse težje predstavljati, so poudarili sodelujoči na današnji mednarodni konferenci v Ljubljani. Celotna EU na tem področju potrebuje hitrejšo razvojno pot, za kar so nujni dostop do financiranja, zmanjšanje administrativnih ovir in premišljena kadrovska politika, so izpostavili govorci.
Potrebe po električni energiji bodo vse bolj naraščale, že zdaj pa je treba odgovoriti na vprašanje, kako jo bomo zagotovili, je na konferenci Prihodnost je jedrska dejal njen organizator evropski poslanec Matej Tonin (EPP/NSi). EU po njegovih besedah potrebuje pametnejši zeleni prehod, ki bo temeljil na tehnologiji, inovacijah in razvoju. “Če želimo učinkovite rešitve, mora rezultat pomeniti več kot ideologija. Jedrska energija je brez dvoma del rešitve,” je poudaril.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo izpostavila kot osnovo za dosego strateških ciljev in ohranitev gospodarske konkurenčnosti. “Podjetja potrebujejo stabilno poslovno okolje, predpogoj za to pa je tudi učinkovita oskrba z energenti,” je dejala.
Slovenija na tem področju po besedah Nahtigalove potrebuje dolgoročen načrt, ki pa ne more obstajati brez jedrske energije.
Foto: STA
Vlada v ukrepanje za razvoj drugega bloka JEK
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec se je strinjal, da je stabilna in cenovno dostopna oskrba z energenti pogoj za gospodarsko rast. “Vprašati se moramo, ali smo na energetskem področju res pripravljeni biti odvisni od nekoga drugega,” je dejal.
Vlada bo v tem mandatu po njegovih besedah sprejela bistvene ukrepe za razvoj projekta drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Zaveda se namreč, da zeleni prehod ne more temeljiti le na obnovljivih virih energije. “Ne bi se smeli bati jedrske energije. Bati bi se morali prihodnosti, v kateri bi se Evropa odrekla industriji, ker ji ne bi mogla zagotoviti ustrezne energetske oskrbe,” je poudaril.
Kritičen je bil do tistih, ki dajejo prednost aktivizmu pred energetsko varnostjo in neodvisnostjo. “Namesto spodbujanja odpiranja novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo nekateri razvoj blokirajo z ideološkimi utemeljitvami brez tehtnih argumentov,” je dejal.
Foto: STA
Kot je pojasnil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Tomaž Žagar, bodo v tem mandatu pospešili umeščanje drugega bloka nuklearke v prostor in izvedli ukrepe za zmanjšanje negotovosti na drugih področjih. “S konkretnimi koraki, kot sta reševanje dilem glede transporta in vpliva izbire tehnologije, lahko odpravimo negotovosti in pospešimo projekt,” je dejal.
O izbiri dobavitelja glavne tehnologije je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti. “Bo pa prav gotovo prihajal iz zahodnega sveta, saj imamo s tem izkušnje,” je povedal. Konkretneje ni želel govoriti, je pa dodal, da sta “tako francoska kot ameriška tehnologija v bistvu tehnologija družbe Westinghouse”. Gre za ameriško podjetje, ki naj bi bilo poleg francoskega EDF v igri za dobavo glavne opreme v primeru gradnje drugega bloka.
Pomembna javno-zasebna partnerstva
Krizne razmere so po besedah vodje enote na generalnem direktoratu Evropske komisije za energijo Gianfranca Brunettija okrepile zavedanje, da je zanesljiva oskrba z energenti bistvenega pomena za uspešno delovanje gospodarstva in družbe. Javna podpora jedrski energiji mora biti po njegovih besedah usmerjena v privabljanje zasebnega kapitala.
Pomen javno-zasebnih partnerstev je izpostavil tudi generalni direktor organizacije Nucleareurope Emmanuel Brutin. “Za privabljanje zasebnih naložb pa potrebujemo dolgoročne strategije in predvidljivo okolje,” je poudaril.
V razpravi je bilo slišati tudi pohvale potezi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je marca obrat stran od uporabe jedrske energije označila kot strateško napako za Evropo. Brunetti je države EU pozval, naj imajo pri sooblikovanju prihodnjega večletnega finančnega okvira unije v mislih sredstva za področje jedrske energije.
Nekdanji državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar je opozoril, da na tem področju ne smemo pozabiti na kadrovski vidik, saj brez zadostnega števila strokovnjakov ni mogoče razvijati in upravljati jedrske tehnologije. “Od vprašanja kadrov je odvisen celoten projekt jedrske elektrarne od prvega do zadnjega dne,” je dejal.