Profesorica dr. Tatjana Avšič Županc, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ob odhodu Alojza Ihana smo zelo žalostni, prizadeti, sama tudi osebno. Štiri desetletja sva bila ne le kolega in sodelavca, bila sva generacijska prijatelja. Drug do drugega sva imela zelo spoštljiv odnos, ki je v današnjih časih že redkost. Kadar je bilo treba, največkrat zaradi strokovnih reči, sva se vedno poklicala, želela sva slišati razlago, mnenje, potrditev, preveritev pri drugem, in to brez velikih besed. Za velikim človekom ostane velika praznina, ki se bo zdaj res zelo kazala, saj je imel izjemne sposobnosti na veliko področjih.
Že med epidemijo smo po jutranjih strokovnih raportih nekoliko pogosteje starejši kolegi še malo posedeli, kaj predebatirali, tudi o geopolitičnih razmerah ali domači politiki. Saj veste, profesor Ihan je bil vedno zelo kritičen, sploh kar se tiče zdravstva, njegovi pogledi pa so bili vedno zelo zanimivi. Vedno je z drugega zornega kota podal svoje mnenje in običajno je bila potem v petek ta naša debata v Delu napisana, kar nas je vedno po svoje veselilo. Včasih smo ga morda še nekako spodbudili ali mu dali kakšno misel, on pa je to znal vedno tako lepo ubesediti.
Profesor dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana
Prof. dr. Ihan je bil izjemen zdravnik, mikrobiolog, učitelj in mentor. Bil je znanstvenik, ki je s svojo človeško in intelektualno širino navdihoval številne generacije. S svojo predanostjo znanosti in medicini je pustil neizbrisen pečat na slovenskem intelektualnem prostoru in širše. Bil je izjemen literat in pronicljiv kritik naše družbe. Bil je naš sodelavec in prijatelj. Prek njegovih del in vrednot ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Mitja Čander, nekdanji direktor založbe Beletrina
Alojz Ihan je bil nenavadna ptica slovenske literature, njegova pisava je bila izraz njegove samosvoje osebnosti, vedno zatopljene v refleksijo sveta in človeka v njem, a nikoli brez prefinjenega humorja, ki nam je sporočal, da so še tako neizpodbitne resnice tudi vsaj malo relativne. Bil je vsestranski ustvarjalec raznoterih žanrov, od proze in poezije do esejistike. Ko se ozrem po tridesetletni Beletrinini zgodbi, se med prvimi spomnim na Lojzeta, na njegov roman Romanje za dva in psa, ki je zaznamoval naše začetke, in seveda na njegovega Tihotapca, ki je izšel ob zadnjem knjižnem sejmu. Lojze je v pogosto vase zaprt literarni svet prinašal svežino, neobremenjenost in neko posebno zavezanost literaturi, ki ni izhajala iz identitetnih, kaj šele kariernih vzgibov. Bil je zdravnik, ki je pisal, in pisatelj, ki je zdravil.
Profesor dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu
Profesor Ihan je bil res vsestranska osebnost. Človek, ki je čutil, da mora nekaj več prispevati k družbi, in s svojimi sposobnostmi je res prispeval veliko. Tako kot se je neutrudno angažiral ter izpostavil med pandemijo, je bil tudi gonilna sila angažmaja za uvedbo terapije s celicami CAR-T v Sloveniji, skupaj s hematologi. Zelo dobro je spremljal najnovejše znanstvene preboje in večkrat sva se pogovarjala o njih, ne samo z znanstvenega stališča, ampak kaj to pomeni za medicino in zdravljenje ljudi. Po drugi strani pa je znal biološke procese predstaviti na zelo razumljiv način, v spominu imam še vedno njegovo prispodobo naprave za pripravo celic CAR-T kot orjaške bezgavke. Za njim bo ostala velika praznina v medicini.
Doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana
S smrtjo profesorja dr. Alojza Ihana smo izgubili izjemnega strokovnjaka, predanega učitelja in človeka, ki je znal znanost približati ljudem na način, kar je redkost tudi v akademskem svetu. Za večino od nas je bil več kot le profesor. Kot član komisije pri mojem magisteriju je znal združiti strokovnost in človeškost. Ni bil le ocenjevalec, temveč nekdo, ki je znal videti trud, radovednost in potencial.
Pri delu z zapletenimi bolniki je bil vedno pripravljen pomagati, razmišljati širše in iskati rešitve tam, kjer smo se drugi ustavili. Njegove razlage imunologije so bile jasne, razumljive in hkrati globoko strokovne. Ob strokovnih pogovorih je pogosto dodal kakšen zakaj ali kako tam, kjer ju nihče drug ni predvidel, in s tem omogočil dodatna strokovna razmišljanja.
V času pandemije covid‑19 je postal eden najpomembnejših glasov razuma. Strokovno in mirno je ozaveščal tako strokovno kot laično javnost o virusu, cepljenju in številnih zmotah, ki so krožile v negotovem času. Njegov ton je bil vedno umirjen, premišljen in spoštljiv, njegova sporočila pa neomajna v zavezanosti znanosti in odgovornosti do ljudi. Profesor Ihan je bil strokovnjak najvišjega kova, a hkrati izjemno človeški, s številnimi talenti in interesi tudi izven medicine. Njegova zapuščina ostaja v znanju, ki ga je delil, v ljudeh, ki jih je oblikoval, in v mirnem, razumnem glasu, ki ga bomo pogrešali.