Odlagališče nevarnih odpadkov v Gospiću. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Strokovnjaki z inštituta so vodo testirali na treh krajih okoli nezakonitega odlagališča – gorvodno, neposredno ob odpadkih in dolvodno. Izsledki so po poročanju portala Index.hr pokazali ogromno razliko – voda, ki teče proti lokaciji, je skoraj čista, medtem ko so v vodi pod samim odlagališčem potrdili 89 odstotkov vse najdene plastike.
Oglas
Na lokaciji dolvodno od odlagališča so izmerili 737 mikrogramov polistirena (stiropora) na liter, kar je v naravi nepredstavljivo visoka koncentracija. Takšne plastike čista podtalnica sploh ne bi smela vsebovati, na tem kraju pa ne le, da so jo potrdili v ogromnih količinah, ampak jo deževje odnaša naravnost skozi liški kras, še poroča portal.
Spektroskopska analiza je pokazala, da je v podzemlju ne le zdrobljen stiropor, temveč tudi polietilen, iz katerega so izdelane vrečke in folije, polipropilen, PET-embalaža, pa tudi politetrafluoroetilen (PTFE).
PTFE je bolj znan kot teflon, spojina iz družine perfluoriranih spojin (PFAS), tako imenovanih večnih kemikalij, ki se v naravi skoraj nikoli ne razgradijo in na nevarnost katerih so od razkritja odlagališča strokovnjaki in protestniki še posebej opozarjali.
Poleg tega so na inštitutu Josipa Juraja Strossmayerja analizirali delce velikosti do petih mikrometrov, kar pomeni, da gre za mikroplastiko, ki je s prostim očesom nevidna. Ker je specifična gostota te plastike skoraj enaka gostoti vode, se ti delci ne usedejo na dno, temveč jih podtalnica brez upora prenaša skozi kraške razpoke.
V samem dokumentu strokovnjaki izrecno omenjajo reko Liko kot pripadajoče vodno telo tega podzemnega bazena, kar potrjuje neposredno nevarnost, da onesnaženje iz Gospića konča v glavnem toku reke Like skozi podzemne kraške kanale.
Shod v Zagrebu, kjer so protestniki zahtevali kaznovanje odgovornih za onesnaženje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Uvoz odpadkov pod krinko surovin
Po letih opozoril prebivalcev in okoljskih organizacij so organi pregona februarja letos začeli preiskovati podjetnika Josipa Šincka in njegovo podjetje Tipos Resurs. Preiskava je pokazala, da so odpadke v Liko iz Italije in Slovenije dovažali pod krinko surovin za domnevno proizvodnjo gradbenih blokov, ki so bili nato nenadzorovano zakopani in puščeni na prostem na občutljivem kraškem območju. Gre za približno 37.000 ton odpadkov.
Mreža se je kmalu razširila na tamkajšnje ustanove, pod preiskavo pa je končal tudi višji županijski svetovalec za varstvo okolja Jerko Kostelac, dolgoletni uslužbenec HDZ-ja, odgovoren za izdajanje spornih okoljskih dovoljenj. Sumijo ga, da je podjetju Tipos Resurs omogočil pridobitev dovoljenj tudi po tem, ko je inšpekcija ugotovila nepravilnosti, pri čemer je ponarejal uradne zapisnike o inšpekcijskih pregledih na krajih, ki so bili že zasuti s tisoči ton nepravilno odloženih smeti.
Afera je na Hrvaškem zatresla politični parket, vrhunec je bil v soboto, ko se je v Zagrebu zbralo več deset tisoč ljudi na protestu “Shod za Liko, shod za Hrvaško”. Protestniki z vseh koncev države so zahtevali takojšnjo ureditev območja in kazensko odgovornost vseh vpletenih.
Hrvaški premier Andrej Plenković je prejšnjo sredo v Gospiću predstavil dejanske ukrepe pri obnovi, pri kateri naj bi po pisanju hrvaškega časopisa 24sata sodelovalo podjetje Kostak – Graditeljstvo Tehnologija Sirovine iz Zagreba.
Gre za hrvaško podružnico slovenskega Kostaka iz Krškega, za katerega so slovenski inšpektorji ugotovili, da je v svojem Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad nezakonito zakopaval komunalne odpadke.
Odpadki v Gospiću zelo škodujejo okolju
Oglas