Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Gre za sliko Barvito življenje, ki jo je leta 2023 po več letih sodnih sporov nazaj dobila družina nekdanjega lastnika.
Oglas
Vasilij Kandinski, Barvito življenje, 1907. Foto: Wikipedia
Vasilij Kandinski je sliko ustvaril leta 1907, se pravi nekaj let, preden je uresničil prelomen prehod k abstrakciji. Dražbena hiša Christie’s bo na dražbi sliko ponudila 14. oktobra. O sliki so svetovni mediji pisali pred nekaj leti, saj so se za njeno vrnitev dolgo potegovali dediči prvotnih lastnikov – judovske zbirateljske družine Lewenstein. Slika, ki je bila odtujena v času nacizma, je desetletja visela v münchenski galeriji Lenbachhaus, leta 2023 pa je bavarski deželni parlament odobril vračilo slike.
Prelomno delo, ki napoveduje umetnikovo nadaljnjo pot
Slika, naslikana v tehniki tempere, nosi v izvirniku naslov La Vie mélangée. “Gre za prelomno delo, ki povzema umetnikovo vizualno govorico in napoveduje izjemen razvoj njegovega sloga v poznejših letih,” je povedal Keith Gill z oddelka za umetnost 20. in 21. stoletja pri dražbeni hiši Christie’s. Delo hkrati globoko korenini v kulturnem izročilu umetnikove rodne Rusije.
Kandinski je v spoju staroruskih motivov in pravljičnih likov ustvaril poklon ruskim tradicijam, s tem pa nasprotje duhu časa prizadevanj carja in ruske elite, ki so se takrat ozirali k zahodni kulturi. Delo, velikosti 130 × 162,5 centimetra, je naslikal med prebivanjem v Parizu, kaže pa vplive fovizma, simbolizma in secesije. Pri dražbeni hiši Christie’s navajajo, da je bila slika leta 1907 razstavljena na prestižnem Jesenskem salonu v Parizu.
Vasilij Kandinski spada med vodilne slikarje, ki so na začetku 20. stoletja orali ledino v abstraktni umetnosti. Foto: EPA
Vasilij Kandinski (1866–1944). Foto: Wikipedia
Leta 1927 je sliko pridobil zbirateljski par Lewenstein iz Amsterdama. Po smrti moža Emanuela Alberta Lewensteina je nato njegova vdova Hedwig Lewenstein-Weyermann sliko leta 1938 prepustila muzeju v Amsterdamu v dolgoročno izposojo, preden je pobegnila pred nacisti v ZDA. Po nacistični zasedbi Nizozemske je muzejsko osebje brez dovoljenja družine sliko prodalo in tako se je začela njena pot menjavanja lastnikov. Po podatkih hiše Christie’s jo je kupil zbiratelj Salomon B. Slijper. Njegova družina je nato sliko leta 1972 prodala Bavarski deželni banki, ta pa jo je leta 1973 dala v dolgoročno izposojo muzeju Lenbachhaus.
Dediči se odločijo za tožbo
Potomci zbirateljskega para Lewenstein so si pozneje več let prizadevali za vrnitev slike. Zatrjevali so, da je družina sliko leta 1938, preden je pred nacisti pobegnila v ZDA, dala v hrambo nekemu amsterdamskemu muzeju, nato pa je bila prodana brez dovoljenja. Leta 2015 so se dediči Lewensteinov obrnili na BayernLB, da bi jim vrnili delo, vendar so takrat dobili negativen odgovor. Tožniki so trdili, da bi banka morala vedeti, da je šlo za ukradeno umetnino. “Nakup slike je organiziral Lenbachhaus, ki ima možnost, da razišče njen izvor in ugotovi, ali je verjetno, da so jo zaplenili nacisti.”
Komisija, ki je izdajala priporočila ob spornih primerih umetnin, zaplenjenih v času nacizma, je menila, da ni dokazov, da je družina sliko leta 1940 prostovoljno predala dražbeni hiši. Kot je ugotovila, je uslužbenec muzeja septembra 1940 sliko po kurirju poslal v dražbeno hišo v imenu neznane osebe in jo tam ponudil v prodajo. Kot je še navedla komisija, številni znaki kažejo na to, da je bila slika zasežena v povezavi s sistematičnim nacističnim preganjanjem judovskega prebivalstva. Bavarski deželni parlament je leta 2023 odobril vračilo slike.
Kandinski je leta 1896 študiral tudi v šoli Antona Ažbeta. Foto: EPA
Vasilij Kandinski se je rodil leta 1866 v Moskvi. V Münchnu je študiral pri slovenskem slikarju Antonu Ažbetu (1862–1905). Med letoma 1906 in 1907 je živel v francoskem mestu Sevres, kjer se je usmeril k ekspresionizmu. Svoja zgodnja platna je razstavil s skupino Die Brücke (Most). Po ustanovitvi skupine Der Blaue Reiter (Modri jezdec) so družno pripravili več razstav, leta 1914 se je vrnil v rodno Moskvo. Štiri leta pozneje je postal profesor na akademiji, nato član ljudskega komisariata za vzgojo in izobraževanje. Leta 1921 je emigriral v Berlin, kjer je poučeval na šoli Bauhaus do leta 1933, ko se je pred nacističnim režimom umaknil v Pariz. Leta 1939 je dobil francosko državljanstvo. Umrl je leta 1944 v kraju Neuilly-sur-Seine pri Parizu. Spada med najpomembnejše in najbolj prelomne umetnike 20. stoletja, enega od začetnikov abstraktnega slikarstva.
Oglas