Poletje je mimo, otroci se vračajo v šolske klopi. Poleg zvezkov in copat je to dober čas tudi za pregled vida. Kratkovidnost (miopija) pri otrocih v zadnjih letih namreč hitro narašča. Po podatkih Svetovnega sveta za optometrijo in Mednarodnega inštituta za miopijo naj bi do leta 2050 kratkovidna postala skoraj polovica ljudi na svetu, ravno pri otrocih pa se stanje slabša najhitreje.
Zakaj je september pravi čas
Z novim šolskim letom se za otroka poveča količina dela od blizu – branje, domače naloge, gledanje table. September je zato dober čas, da vid preverimo, še preden se ta obremenitev poveča. Kratkovidnost se najpogosteje pojavi in najhitreje napreduje ravno v osnovnošolskih letih. Zgodnji pregled pomeni, da morebitno slabovidnost opazimo pravočasno, preden začne ovirati otrokovo učenje in vsakdan.
Foto: Rodenstock
Nekaj znakov (simptomov), ki nam pokažejo, da je pregled potreben:
V družini je kratkoviden eden od staršev – to je eden najmočnejših dejavnikov tveganja. Če je kratkoviden eden od staršev, je otrok približno trikrat bolj ogrožen, če sta kratkovidna oba starša, pa je lahko tveganje tudi do sedemkrat večje kot pri otrocih brez kratkovidnih staršev (študija NICER).
Če pri otroku opazite karkoli od naštetega, je smiseln pregled pri optometristu ali oftalmologu – ne glede na to, ali gre za prvi pregled ali kontrolo.
Foto: Rodenstock
Ali lahko kaj storimo sami?
Strokovna priporočila (IMI, Evropsko oftalmološko društvo, Optometry Australia) so na srečo preprosta.
Čim več časa zunaj.
To je najmočnejši znan varovalni dejavnik – priporočeni sta vsaj dve uri dnevno na naravni svetlobi. Vsaka dodatna ura zunaj na teden zmanjša tveganje za kratkovidnost tudi za do dva odstotka (PMC – European Society of Ophthalmology). Posebej koristna je naravna vijolična svetloba, ki po novejših raziskavah upočasnjuje rast očesa (PMC) – zato otrokom praviloma ne priporočajo očal z blokado modre svetlobe (t. i. blue blocker), saj filtrirajo tudi ta koristni del svetlobe, dokazi o njihovi koristi pri miopiji pa manjkajo.
Zmerna raba zaslonov.
Za otroke od 5. do 12. leta strokovnjaki priporočajo največ od ene do dve uri zaslona na dan za zabavo. Ni nujno, da gre za popolno prepoved – bolj pomembno je, kako otrok zaslon uporablja.
Pravilna razdalja in odmori.
Branje ali pisanje na razdalji manj kot 30 centimetrov ter dolgo delo brez odmora povečata tveganje za napredovanje kratkovidnosti in zakrčenost očesne leče. Znano pravilo 20-20-20 (20-sekundni odmor vsakih 20 minut) je namenjeno predvsem lajšanju naprezanja oči pri zaslonih, ne pa upočasnitvi miopije same. Za nadzor kratkovidnosti se bolje obnese pravilo 30-30 – po 30 minutah dela od blizu naj sledi 30 minut odmora ali aktivnosti na daljavo, delo pa naj poteka na razdalji vsaj 30 centimetrov od oči. To pravilo lahko spremenite preprosto v razmerje 1:1, vendar ni priporočljivo, da so otroci za knjigo več kot 60 minut skupaj brez premora.
Redni pregledi – in prava meritev.
Prvi pregled je priporočljiv ob vstopu v šolo, nato vsako leto, pri kratkovidnih otrocih pa še pogosteje. Pomembno je, da se pri pregledu ne meri le dioptrija, temveč tudi aksialno dolžino zrkla, torej dolžino samega očesa – prav ta pove, kako hitro oko dejansko raste. V prvem letu po odkritju miopije jo je smiselno meriti vsake tri mesece, nato vsaj vsakih šest mesecev. V Optiki Rimc 1977, kjer obravnavajo veliko otrok, je takšno spremljanje del rednega protokola, saj tako morebitno prehitro napredovanje opazijo pravočasno, mu sledijo in svetujejo, kako naprej.
Dosledno nošenje očal.
Če je otrok že kratkoviden, naj očala nosi ves čas. Izmerjena dioptrija pri kratkovidnosti naj bo točna (ne malo manj, kakor je veljalo včasih). Prenizko korigirana kratkovidnost po nekaterih študijah napreduje hitreje, ne počasneje.
Foto: Rodenstock
Ko očala postanejo več kot le pripomoček za vid
Za kratkovidne otroke danes obstajajo tudi rešitve, ki ne le izostrijo vid, ampak upočasnijo samo napredovanje kratkovidnosti. Med njimi so posebna stekla za nadzor miopije, kot je Rodenstock MyCon – s posebno zasnovo (tehnologija HAPD) svetlobo na robu leče usmerijo tako, da upočasnijo rast očesa.
Ivo Rimc, M.Sc.Optom. Direktor optike Rimc 1977 – Ljubljana in Brežice
Foto: Urša Klajder
Neodvisna klinična študija na evropskih otrocih od 7. do 14. leta je pokazala, da lahko takšna stekla upočasnijo napredovanje kratkovidnosti za tudi do 40 odstotkov v petih letih. Gre za eno najbolj preprostih in nevsiljivih rešitev, o kateri je vredno vprašati vašega optometrista, če je otrok že kratkoviden ali če je v družini kratkovidnost pogosta.
Poleg stekel so na voljo tudi posebne mehke kontaktne leče ali ortokeratologija (t. i. nočne leče, ki obliko roženice čez noč začasno preoblikujejo). Kontaktne leče so pogosto boljša izbira za športno aktivne otroke, saj med gibanjem ne drsijo in ne motijo vida.
V Optiki Rimc 1977 te rešitve pri otrocih uspešno uporabljajo že več let – uporabe kontaktnih leč so naučili tudi otroke, stare le osem let, zato staršem pri tej starosti ni treba imeti posebnih skrbi.
Najpomembnejša naložba v otrokovo prihodnost
Otrokov vid ni nekaj, kar se uredi enkrat za vselej – gre za proces, ki ga v šolskih letih spremljajo in po potrebi usmerjajo. Čim več časa na prostem na naravni svetlobi, zmerna raba zaslonov, redni pregledi in – kjer je potrebno – prava stekla za nadzor napredovanja so danes najboljša pot do tega, da otrok v šolo hodi z jasnim in zdravim vidom.
Foto: Rodenstock
Avtor strokovnega dela besedila: Ivo Rimc, M.Sc.Optom. Direktor optike Rimc 1977 – Ljubljana in Brežice