Izjave so podali skrbnik heliporta Martin Penko Šajn, Boštjan Trpin iz Službe za korporativno varnost, pilot helikopterja Matija Zupančič in Peter Čičerov, letalski nadzornik z Agencije za civilno letalstvo. Foto: Žiga Živulović ml./BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Podobnih incidentov z brezpilotnimi letalniki je na območju heliporta nekaj na leto. Gre za ravnanja, ki so še posebej nevarna v času, ko na heliportu poteka prilet ali odlet helikopterja med akcijo reševanja. Zadnji tak incident se je po pojasnilih vodje heliporta Martina Penka Šajna zgodil 28. avgusta, ko je brezpilotni letalnik dvakrat preletel helikoptersko ploščad – prvič, ko je bil helikopter parkiran na ploščadi, in drugič, ko se je helikopter dvigoval.
Oglas
Heliport UKC-ja Ljubljana. Foto: Žiga Živulović ml./BoBo
“Takrat ga je zaznal tehnik letalec iz helikopterske posadke, nemudoma je obvestil dežurnega gasilca reševalca na heliportu. Ko je bila faza odleta varno in uspešno končana, je reševalec gasilec obvestil naslednji prihajajoči helikopter, ki je že bil napovedan, da je najverjetneje nekje okoli ploščadi brezpilotni letalnik,” je povedal Penko Šajn.
Dogodek je Služba korporativne varnosti UKC-ja Ljubljana prijavila pristojni Agenciji za civilno letalstvo (CAA) in policiji, obvestili so tudi obrambno in zdravstveno ministrstvo. Brezpilotni letalnik namreč predstavlja resno tveganje za posadko. “Naša primarna naloga je varno izvajanje poleta, hkrati pa si želimo biti čim hitrejši. Najmanj, kar tak brezpilotni letalnik predstavlja, je, da prekinemo manever pristanka ali odleta. Česar koli se moramo izogibati, s tem izgubljamo čas, še posebej če je bolnik še na krovu,” je bil jasen stotnik Matija Zupančič iz Slovenske vojske. Dodal je, da se letalnik lahko zaleti tudi v repni rotor helikopterja, ki je eden od bolj kritičnih delov plovila.
Nevarno in nedovoljeno je tudi usmerjanje laserja v posadke helikopterja med poletom, je povedal Zupančič: “Ko laser zaslepi pilota oziroma pride do kakršne koli napake na helikopterju, niso ogroženi le posadka in poškodovanec, temveč tudi ljudje pod helikopterjem.”
Vzpostavljena bo testna pasivna zaščita pred brezpilotniki
Po besedah Boštjana Trpina iz Službe za korporativno varnost UKC-ju Ljubljana že dalj časa opozarjajo na neprijetne dogodke na heliportu: “V prihodnjih tednih nameravamo vzpostaviti testno pasivno zaščito proti letalnikom, ki bo omogočala lokacijo in identifikacijo operaterja in samega brezpilotnika, kar bo v bistvu omogočalo tudi sankcioniranje pristojnih organov.”
Vsi nedovoljeni poleti v zračnem prostoru heliporta so kaznivi. Za posameznika se globe – odvisno od prekrška – gibljejo okoli 1000 evrov, za organizacijo pa okoli 2500.
Eno navtično miljo okrog heliporta ljubljanskega kliničnega centra je namreč v veljavi posebno geografsko območje, v katerem je letenje z droni strogo regulirano zaradi vzdrževanja letalske varnosti. Z brezpilotniki do teže 1,2 kilograma se sicer lahko v bližini UKC-ja Ljubljana leti podnevi, operator mora biti registriran in ustrezno usposobljen, pridobiti mora dovoljenje UKC-ja Ljubljana in dovoljenja lastnikov ozemelj, nad katerimi leti, prelet pa mora najaviti tudi Agenciji za civilno letalstvo.
UKC Ljubljana dovoljenja za prelet med drugim izdaja izvajalcem za potrebe lokalne skupnosti in državnih institucij, posameznikom z malimi brezpilotnimi letalniki do teže 250 gramov pa dovoljenj ne izdajajo. Brezpilotni letalnik iz zadnjega incidenta je bil težji od 250 gramov, storilca pa še niso odkrili.
Oglas

