Slovenska industrija je vse bolj odvisna od tujih trgov. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v drugem četrtletju kar 76 odstotkov vseh prihodkov od prodaje ustvarila v tujini, kažejo podatki statističnega urada.
Skupni kazalnik izvozne usmerjenosti slovenskega gospodarstva je dosegel 45 odstotkov, kar je najvišja vrednost v zadnjih petih četrtletjih.
Slovenska podjetja skoraj polovico prihodkov ustvarijo z izvozom, pri industriji pa je ta delež še bistveno višji. Poleg predelovalnih dejavnosti je izvozno naravnana tudi energetika, saj so podjetja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro 53 odstotkov prihodkov ustvarila zunaj Slovenije, kar je več kot v prejšnjih dveh četrtletjih.
Visoka izvozna usmerjenost je za majhno gospodarstvo prednost, saj odpira velike trge, hkrati pa pomeni ranljivost, saj je slovenska industrija močno odvisna od povpraševanja v tujini, zlasti v Nemčiji in drugih državah evrskega območja.
DELEŽ PRIHODKOV, USTVARJENIH V TUJINI, 2. ČETRTLETJE 2026DejavnostIzvozna usmerjenostPredelovalne dejavnosti (industrija)76 %Oskrba z elektriko, plinom, paro53 %Vse dejavnosti skupaj45 %
Vir: SURS
Največ vrednosti ustvarita zdravstvo in nepremičnine
Drugačno sliko dobimo, če pogledamo, koliko nove vrednosti podjetja ustvarijo na vsak evro prihodka. Ta delež, imenovan dodana vrednost v prihodkih od prodaje, je na ravni celotnega gospodarstva znašal 25 odstotkov, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju.
Najvišji je bil v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer je dosegel 62 odstotkov, tesno za njim pa je bilo poslovanje z nepremičninami z 61 odstotki. V predelovalnih dejavnostih je delež znašal 30 odstotkov, kar je manj kot v prvem četrtletju in kaže, da industrija sicer ustvari veliko prihodkov, a je pri njih pritisk stroškov surovin in materiala večji.
DODANA VREDNOST V PRIHODKIH OD PRODAJE PO DEJAVNOSTIHDejavnostDeležZdravstvo in socialno varstvo62 %Poslovanje z nepremičninami61 %Predelovalne dejavnosti30 %Vse dejavnosti skupaj25 %
Vir: SURS
Podobno velja za gospodarnost poslovanja, torej za razmerje med prihodki in odhodki. Na ravni celotnega gospodarstva so bili poslovni prihodki za 6 odstotkov višji od odhodkov. Daleč najbolj gospodarno je bilo poslovanje z nepremičninami, kjer so prihodki odhodke presegli za 45 odstotkov, sledilo je zdravstvo. Predelovalne dejavnosti so s sedemodstotnim presežkom prihodkov nad odhodki ostale pod povprečjem donosnejših storitvenih panog, kar potrjuje, da je industrija motor izvoza, a posluje z razmeroma nizkimi maržami.