Sindikati predlagajo dvig dohodka vsem zaposlenim, ne zgolj tistim z najvišjimi plačami. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na novinarski konferenci v Kranju je predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek dejal, da med drugim predlagajo spremembo uredbe, ki opredeljuje najvišje neobdavčene zneske povračil stroškov.
Oglas
Pri tem je najpomembnejši znesek povračila stroškov za prehrano, za katerega predlagajo, da se dvigne za 20 odstotkov oz. s 7,96 na 9,55 evra na dan. Razlog za ta predlog je okoli 20-odstotna prehranska inflacija od zadnje določitve teh zneskov leta 2022, je pojasnil Počivavšek.
Sindikati predlagajo tudi, da se za 15 odstotkov dvignejo neobdavčeni zneski prevoza, kilometrine za službeno potovanje, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje in solidarnostne pomoči.
Jakob Počivavšek, Pergam. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Sindikalne centrale predlagajo tudi, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10 odstotkov. “Glavna je tukaj splošna davčna olajšava, gre pa tukaj za kombinacijo razlike v uskladitvi iz preteklih let, ko uskladitev ni bila 100-odstotna, in pa za celotno uskladitev, ki je vezana na rast plač od junija lanskega leta do junija letošnjega leta,” je dejal Počivavšek. Podlaga za ta dvig je po njegovih besedah v zakonu o dohodnini.
Po prepričanju predsednika Pergama predlog sindikatov prinaša koristi vsem zaposlenim v Sloveniji, medtem ko zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša določeno razbremenitev plač samo za tiste, ki imajo plače višje od 7500 evrov.
“Glede na to, da smo v teh dneh in v preteklosti že stokrat slišali laž predlagateljev intervencijskega zakona, da ta razbremenjuje plače, je prav, da se tudi stokrat ponovi dejstvo, da ta zakon delovnim ljudem, tistim, ki zaslužijo manj kot 7500 evrov, z vidika razbremenitve plač ne prinaša popolnoma ničesar,” je poudaril.
“Interventno zakonodajo potrebujemo za najrevnejše, za delavstvo, ne pa za najbogatejše,” je ob tem izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Politiki je očital, da gre s tem zakonom izključno v izpolnitev “mokrih sanj gospodarskih družb”, ki so od leta 2022 pa do leta 2025 za več kot 20 odstotkov povečale dobičke, medtem ko je revščina v tem obdobju samo še narasla.
Andrej Zorko, ZSSS. Foto: BoBo
Zorko: Sindikati nismo proti višjim plačam
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ob tem poudaril, da sindikati niso proti višjim plačam. “Daleč od tega, smo pa proti temu, da bi politika dajala tistim, ki imajo 7500 evrov mesečne plače,” je dejal. Razbremeniti je treba plače vseh delavcev, ne samo del plač izbrancev politike, je poudaril.
Zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce. V DZ-ju je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS-u.
Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur ničesar ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in hitrejšemu razvoju države. Pri tem so kritični do sindikatov, ki želijo odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in želijo državo vrniti v stare čase socializma.
Za referendum zbrali že 20.660 podpisov
V sindikatih so v tednu dni zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije zbrali 20.660 od potrebnih 40.000 podpisov, je razvidno z njihove spletne strani Proti razkroju Slovenije. Na portalu eUprave je medtem navedeno število 15.461 podpisov. Rok se sicer izteče 5. oktobra.
Sorazmerno s tem, kot narašča podpora ljudi proti intervencijskemu zakonu in število zbranih podpisov, tako tudi naraščata širjenje dezinformacij in rušenje sindikatov, je medtem opozorila generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.
Med očitki, ki jih je izpostavila Vuk, je tudi, da nasprotujejo nižjim cenam hrane. Kot je poudarila, imajo spisane varovalke, ki so jih želeli uskladiti s predlagatelji zakona zato, da bi se z nižjim DDV-jem na osnovna živila zagotovila tudi nižja cena za vse ljudi.
“Primer Hrvaške nas uči, da se z znižanjem DDV-ja na hrano ne zniža tudi cena hrane, nasprotno, cena hrane se je zvišala, prihodki trgovcev pa ravno tako,” je še povedala.
Oglas