Renoirjev muzej leži na povezavi med Cannesom in Nico ter je osrednja znamenitost mesteca Cagnes-sur-Mer. Foto: Reuters

Renoirjev muzej leži na povezavi med Cannesom in Nico ter je osrednja znamenitost mesteca Cagnes-sur-Mer. Foto: Reuters


Portret Madame Colonna Romano. Olje na platnu je Renoir naslikal okrog leta 1910.  Foto: Renoirjev muzej

Portret Madame Colonna Romano. Olje na platnu je Renoir naslikal okrog leta 1910. Foto: Renoirjev muzej



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

“Zjutraj sta dva posameznika vdrla v Renoirjev muzej in ukradla štiri umetniška dela,” je v izjavi za javnost potrdil Bryan Masson, župan letoviškega mesteca na hribu nad Sredozemskim morjem, Cagnes-sur-Mer.

Oglas

“S posnetkov nadzornih kamer v mestu vemo, da sta pobegnila, pri tem pa na begu za seboj pustila dve od ukradenih del,” je še pojasnil Masson, ki je bil na županski stolček izvoljen v marcu in je predstavnik skrajno desne stranke Nacionalni zbor.

V županovem uradu ocenjujejo, da je bila vrednost ukradenih del približno devet milijonov evrov. Po poročanju tiskovne agencije AP sta pogrešani deli Portret Madame Colonna Romano in Mlada ženska pri vodnjaku (Jeune femme au puits, 1886).

Lokalni časopis Nice-Matin kot preostali dve deli navaja Portret Madame Pichon (1895) in Coco bere (Coco lisant, 1905).

Renoirjev muzej je leta 1960 prostore dobil v poslednji hiši, ki jo je impresionistični slikar pred smrtjo leta 1919 imel za dom. V svoji zbirki hranijo 12 Renoirjevih umetnin, pa tudi predmete, ki so umetniku pripadali, denimo njegov stol in slikarsko stojalo.

Župan je povedal še, da se je policija na krajo odzvala v petih minutah. “Alarm v muzeju se je sprožil ob 5.48 zjutraj. Že ob 5.53 zjutraj, samo pet minut pozneje, so bili policisti že na kraju zločina.”


Na posestvo muzeja sta tatova vstopila skozi luknjo v ograji, ki sta si jo izžagala sama. Foto: Reuters

Na posestvo muzeja sta tatova vstopila skozi luknjo v ograji, ki sta si jo izžagala sama. Foto: Reuters


V zadnjem času tatovi v muzeje večkrat vlamljajo zaradi zlata in dragih kamnov, a tudi kraje umetniških del ostajajo pogoste. Foto: Reuters

V zadnjem času tatovi v muzeje večkrat vlamljajo zaradi zlata in dragih kamnov, a tudi kraje umetniških del ostajajo pogoste. Foto: Reuters

Po poročanju francoskih medijev sta tatova v muzej najverjetneje vstopila tako, da sta prišla skozi vrt in nato razbila okno v pritličju. Primer je že prevzela policijska enota za pregon organiziranega kriminala. Župan je storilca opisal kot “dobro obveščena” in “dobro opremljena”. Imela sta namreč električni nož in žago, da sta si naredila luknjo v ograji, orodje, da sta okvirje slik odstranila s stene, pa tudi čeladi in “bojno opremo”.

Pobegnila sta, ko se je oglasil muzejski alarm.

Francoski (in nato vsi evropski) muzeji na udaru
Niti eno leto še ni minilo, ko so tatovi sredi belega dne vlomili v sloviti Louvre in iz muzeja odnesli osem kosov nakita v skupni vrednosti 88 milijonov dolarjev. Policija je sicer od takrat aretirala štiri osumljence, ni pa jim še uspelo dobiti nazaj dragocenosti, čeprav je preiskava zajela ne samo širše območje Pariza, ampak tudi Belgijo in Italijo.

“Umetnostni detektiv” Arthur Brand, ki policiji pomaga pri sledenju ukradenih umetnin, je po drzni operaciji v Louvru v pogovoru za BBC napovedal, da je bil to “šele začetek”. “Videli bomo še več podobnih primerov, kajti če lahko okradeš Louvre, bodo to videli tatovi po vsem svetu in začeli razmišljati, ali imajo v bližini kak muzej z zlatom in srebrom.”


Mlada ženska ob vodnjaku. Foto: Renoirjev muzej

Mlada ženska ob vodnjaku. Foto: Renoirjev muzej

In res: samo nekaj ur po tatvini v Louvru so tatovi iz manjšega muzeja v Franciji odnesli srebrne in zlate kovance. V zadnjem letu so tatovi na muho vzeli več muzejev po Evropi – ukradeni so bili diamantna verižica na Dunaju, železnodobni artefakti v Španiji in eksponati iz kar dveh italijanskih muzejev.

Po ugotovitvah Europola je v zadnjem času v Evropi viden porast nasilnih tatvin v muzejih. Če je do zdaj veljalo, da se takih podvigov lotevajo predvsem specializirane ekipe kriminalcev, so se v zadnjem času kraje umetnin lotili tudi ad hoc oportunisti, ki si sodelavce poiščejo prek družbenih omrežij.

Umetnostnozgodovinska stroka opozarja, da se prepoznavnih del znanih umetnikov praviloma ne da preprodati po klasičnih kanalih, če so bila ukradena. Umetnine se pogosto kradejo zato, da si jih kriminalci predajajo kot garancijo pri drugem nezakonitem početju. (Leta 2016 je denimo aretirani vodja kriminalne združbe policijo napotil do dveh ukradenih van Goghovih umetnin in si s tem zagotovil nižjo kazen v obtožnici, ki ga je bremenila.)

Ker je ukradene slike tako težko prodati, so se tatovi v zadnjem času sicer deloma preusmerili na krajo dragocenih kovin, draguljev in drugih artefaktov, na primer kitajskega porcelana.

Prišli na okus za Renoirja
Pred manj kot mesecem dni je italijanska policija prišla na sled Renoirjevemu in drugim delom, ki so bila marca ukradena iz vile v bližini Parme na severu Italije. Policija je javno objavila posnetke nadzornih kamer, s katerih se je dalo razbrati, da sta tatova s svetilkama na glavah in z zakritima obrazoma v Fundacijo Magnani-Rocca vstopila skozi okno. Napotila sta se naravnost proti slikam, ki sta jih hotela, jih snela s stene in jih podala sodelavcu, ki je čakal zunaj.

Oglas