Ekipa Landezine (od leve) Katarina Poklukar, Rok Grča, Zaš Brezar, Pia Kante, Urška Škerl. Foto: Landezine/Nik-Erik Neubauer
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Evropska regija Mednarodne zveze krajinskih arhitektov (IFLA Europe) je odločitev sprejela soglasno, z nagrado pa prepoznala prispevek Landezina k mednarodni prepoznavnosti in razvoju krajinske arhitekture.
Oglas
V obrazložitvi nagrade je IFLA Europe poudarila predvsem vlogo Landezina pri povezovanju krajinskih arhitektov, izmenjavi znanja in predstavljanju kakovostnih ter inovativnih praks. Pomemben del njegovega delovanja je tudi mednarodna nagrada LILA – Landezine International Landscape Award.
“V času, ko se družbe spoprijemajo z izzivi brez primere, povezanimi s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti, urbanizacijo in družbenim blagostanjem, vloga krajinskih arhitektov še nikoli ni bila pomembnejša,” je ob podelitvi dejala predsednica IFLA Europe Indra Purs. Po njenem mnenju je Landezine s predstavljanjem vzornih projektov in spodbujanjem strokovnega dialoga pomembno prispeval k razumevanju, kako lahko krajinska arhitektura odgovarja na okoljske in družbene izzive.
Landezine je bil ustanovljen v Ljubljani leta 2009. Platforma objavlja projekte s področja krajinske arhitekture, pa tudi intervjuje, kritike, raziskave in druge strokovne vsebine. V dobrih sedemnajstih letih je prerasla slovenski prostor in postala ena vidnejših mednarodnih platform na področju krajinske arhitekture.
Krajinska arhitektura ni več zgolj vprašanje videza prostora
Za Zaša Brezarja, ustanovitelja in glavnega urednika Landezina, je nagrada pomembna tudi zato, ker prihaja iz same stroke. “Nagrada IFLA Europe nam veliko pomeni predvsem zato, ker prihaja iz same stroke, ki jo Landezine spremlja, nagovarja in tudi kritično reflektira že sedemnajst let,” je povedal.
Po njegovem mnenju krajinska arhitektura danes ne odloča več le o podobi prostora, temveč vse bolj tudi o tem, kako se bomo prilagajali podnebnim spremembam, izgubi biodiverzitete in pritiskom na naravne vire.
Pri tem po njegovem mnenju niso največja ovira nujno tehnične rešitve, temveč predstave o tem, kaj naj bi bil kakovosten prostor.
“Težje je spremeniti naše predstave o tem, kako naj bi bil kakovosten prostor sploh videti in koliko udobja, materialov ter znanih podob o krajini smo pripravljeni opustiti, da bi se lahko resno odzvali na te spremembe,” je dejal Brezar. “Če se okolje spreminja, se bodo morale spreminjati tudi naše kulturne predstave o njem.”
Brezar je ob prevzemu nagrade predstavil tudi predavanje Seeing in Transition, v katerem je obravnaval spreminjajočo se vlogo krajinske arhitekture v času okoljskih in družbenih sprememb.
Landezine danes vodi uredniška ekipa, v kateri so poleg Brezarja še krajinske arhitektke Urška Škerl, Pia Kante in Katarina Poklukar ter Rok Grča, ki skrbi za poslovni razvoj.
Nagrado IFLA Europe Award je združenje ustanovilo leta 2014, podeljuje pa jo posameznikom in organizacijam, ki pomembno prispevajo h krajinski arhitekturi in krepitvi vloge stroke v družbi. IFLA Europe združuje 34 nacionalnih združenj in predstavlja skoraj 20.000 krajinskih arhitektov v Evropi. Vsako leto podelijo eno nagrado.
Med prejšnjimi prejemniki so Evropska agencija za okolje, nekdanji izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) in Unesco.
Podelitev je potekala 4. septembra v Rigi v okviru regionalne konference in generalne skupščine IFLA Europe. Dogodek je v latvijski prestolnici potekal med 2. in 6. septembrom, osrednja tema letošnje konference pa je bila krajina v prehodu.
Oglas