1. Večina proge poteka v predorih
Nova proga med Divačo in Koprom je dolga 27,1 kilometra, vendar je kar približno 20 kilometrov trase v predorih. Skupaj z varnostnimi servisnimi cevmi je bilo zgrajenih 37,4 kilometra predorskih cevi – več kot je bilo zgrajenih vseh predorov na slovenskih avtocestah v zadnjih treh desetletjih. Zaradi drugega tira bo na cestah 6000 tovornjakov manj, pot od Kopra do Ljubljane pa bo krajša za trideset minut.
2. V odkritih kraških jamah so morali zgraditi več mostov
Med gradnjo so naleteli na 96 kraških jam ali pojavov. V šestih primerih so morali zaradi geoloških razmer v predoru zgraditi mostove, eden od njih je dolg kar 46 metrov, kar je zelo redko tudi v svetovnem merilu.
3. Tiri so v predorih zaliti v beton
V predorih so uporabili sodoben sistem tirov na togi podlagi (Rheda 2000), kjer so pragovi zaliti v beton. Tak tir je stabilnejši, skoraj ne potrebuje vzdrževanja, vožnja pa je bolj gladka – kot pravi direktor družbe 2TDK Marko Brezigar, se vlak po njem pelje kot po maslu.
4. Del drugega tira je tako rekoč že zgrajen
Ob gradnji prvega tira je že narejenih okoli 61 odstotkov vzporednega tira. To je mogoče zato, ker so zaradi varnosti morali zgraditi servisne cevi z izhodi na približno vsakih 500 metrov, kar bo kasnejšo gradnjo drugega tira precej olajšalo.
5. Projekt je najbolj nadzorovan v Sloveniji doslej
Gradnjo nadzirajo številne institucije – od domačih inšpekcijskih služb do organov evropske komisije in Evropskega računskega sodišča, bank, projektnega sveta za civilni nadzor, Inštituta za raziskovanje krasa, Zavoda za varstvo narave itd. Po Brezigarjevih besedah v njegovi karieri še ni bilo projekta s toliko nadzora, kljub temu pa revizije in monitoringi niso odkrili večjih nepravilnosti.