Evropska referenčna cena zemeljskega plina je presegla 79 evrov za megavatno uro in dosegla najvišjo raven po začetku leta 2023. Rast cen spodbujajo vojna med ZDA in Iranom, motnje v Hormuški ožini ter poškodbe katarskih zmogljivosti za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina. Mednarodna agencija za energijo opozarja, da se Evropa na nove dobavne šoke ne more več odzivati zgolj s tekmovanjem za razpoložljive pošiljke.
Terminske pogodbe za dobavo plina na nizozemskem vozlišču TTF so se v sredo povzpele nad 79 evrov za megavatno uro. Še na začetku leta je cena znašala okoli 26,50 evra, poroča Euronews.
Trg se odziva predvsem na negotovost glede dobave utekočinjenega zemeljskega plina oziroma LNG. Pred začetkom spopadov je skozi Hormuško ožino potekala približno petina svetovne trgovine z LNG. Zaradi učinkovitega zaprtja te pomorske poti so bile številne pošiljke več mesecev ustavljene.
Razmere dodatno zaostrujejo posledice napadov na katarski industrijski kompleks Ras Laffan. Po oceni IEA sta bili poškodovani dve proizvodni enoti s skupno letno zmogljivostjo okoli 17 milijard kubičnih metrov plina. To pomeni približno 17 odstotkov katarskega izvoza LNG, popravila pa bi lahko trajala od tri do pet let.
Zaostrovanje sledi novim napadom Irana in jemenskih Hutijev na ameriške cilje ter ladijski promet. O teh dogodkih smo poročali v prispevku Iran napadel ameriško oporišče in deset ladij, Hutiji ranili 73 ljudi.
Evropa plina še ne bo izgubila, a je ranljivejša
Evropska poraba plina ostaja od 15 do 20 odstotkov nižja kot leta 2021, zato neposredna nevarnost, da bi celina ostala brez energenta, trenutno ni verjetna. Težava je v nižji napolnjenosti skladišč in vse večji odvisnosti od prihodnjih dobav LNG.
Visoke poletne cene so skoraj izničile običajno razliko med cenejšim plinom poleti in dražjim plinom pozimi. Trgovci imajo zato manj finančnih spodbud za nakup plina in njegovo shranjevanje za zimske mesece.
Evropska unija ima cilj, da bi bila skladišča do 1. novembra napolnjena 90-odstotno, vendar pravila omogočajo odstopanja, kadar so razmere na trgu neugodne. Če bo Evropa zimo pričakala z manjšimi zalogami, bo morala v hladnejših mesecih privabiti še več pošiljk LNG in zanje tekmovati z azijskimi kupci.
IEA predlaga skupne in nacionalne rezerve
Mednarodna agencija za energijo vlade poziva, naj okrepijo odpornost plinskega sistema. Med predlaganimi ukrepi so strateške državne rezerve, obvezne zaloge, skupno naročanje plina, čezmejno hranjenje zalog in pogodbe, ki omogočajo hitro preusmerjanje pošiljk LNG.
Italija, Poljska in Španija že imajo določene strateške rezerve. Njihov skupni obseg v EU je bil leta 2025 ocenjen na približno 12 milijard kubičnih metrov, kar ustreza 3,5 odstotka letne porabe Unije.
IEA opozarja, da sama gradnja novih terminalov ne zagotavlja dobave. Evropa je po letu 2022 sicer vzpostavila več kot 50 milijard kubičnih metrov dodatnih letnih uvoznih zmogljivosti, vendar mora za dejanske pošiljke ponuditi konkurenčno ceno.
Dražji plin lahko v prihodnjih mesecih poveča stroške evropske industrije, proizvodnje elektrike in ogrevanja. Posledice se lahko pokažejo tudi pri inflaciji, saj so bile višje cene energije že glavni razlog, da je avgustovska inflacija v območju evra dosegla 3,3 odstotka.
Povezani članki:
Navigacija prispevka