Finska si z Rusijo deli več kot 1.300 kilometrov dolgo mejo. Vendar Helsinki nikoli ni imel iluzij, da nevtralnost ali gospodarske vezi ponujajo zanesljivo varnostno mrežo, ko njihova velika vzhodna soseda zasleduje bolj ali manj odkrito imperialistične cilje. Medtem ko je skoraj vsa Evropa po hladni vojni močno zmanjšala svoje vojaške zmogljivosti, je Finska ohranila močno naborniško vojsko in velike rezervne sile.
Švicarska konfederacija se kopa v mitu o svoji obrambni nevtralnosti in legendarnih bunkerjih. Toda pogled na severno Evropo pokaže, da obstajajo tudi drugi načini, piše švicarski medij Watson.
Kaj so se Finci naučili iz vojne s Sovjeti leta 1939
“Medtem ko smo v Švici vpleteni v temeljne razprave o nevtralnosti, se Finska predstavlja kot pragmatična in dobro opremljena pred grožnjami imperialistične Rusije. Hkrati pa nordijske države veljajo tudi za najsrečnejše na svetu,” piše omenjeni medij.
Med zimsko vojno leta 1939 je Finska stala popolnoma sama, ko jo je napadla Sovjetska zveza. Ta travma ostaja globoko zakoreninjena v nacionalni zavesti. Finska ve: izolacija je nevarna.
Finsko slovo od nevtralnosti
Po ruski invaziji na Ukrajino se je podpora članstvu v Natu v nevtralni Finski hitro povečala s približno 50 odstotkov na več kot 80 odstotkov. Država je čez noč opustila desetletja staro stališče o nevtralnosti.
Finske čete so specialisti za bojevanje v najbolj ekstremnih pogojih, pri temperaturah do minus 40 stopinj Celzija in globokem snegu.
Foto: Guliverimage
Finska podjetja so se po izbruhu vojne skoraj popolnoma umaknila iz poslovanja z Rusijo, kar je povzročilo drastične gospodarske izgube v obmejnih finskih regijah. A ta bolečina je sprejeta kot cena varnosti.
Finci domnevajo, da v odnosih z Rusijo ni več vrnitve v dobo pred invazijo
Na Finskem se na podlagi ustreznih izkušenj domneva, da je prelom z Rusijo trajen in da ni več vrnitve v t. i. normalnost pred letom 2022.
Finska ima močno vojsko. Nacionalna obramba resnično zadeva vse. Tako kot Švica ima tudi Finska tradicionalno splošno vojaško obveznost. Vendar pa se tam nacionalna obramba razume veliko širše – kot stalna naloga in domoljubna dolžnost moških in žensk vseh starosti.
Dobro izurjene finske sile
Na Finskem obstaja gosta mreža vojaških, civilnih in gospodarskih odgovornosti. Vsak finski državljan ve, kakšno vlogo igra v krizi, ne glede na to, ali nosi uniformo ali ne.
Pod glavnim mestom Helsinki imajo Finci bunkerje, ki se v mirnem času uporabljajo za civilne namene. Na fotografiji vidimo del helsinškega kompleksa Merihaka, ki se v mirnem času uporablja kot igrišče, v primeru vojne pa bi bil hitro preurejen v zaklonišče za civiliste.
Foto: Guliverimage
Finske čete so specialisti za bojevanje v najbolj ekstremnih pogojih, pri temperaturah do minus 40 stopinj Celzija in globokem snegu. Finski vojaki celo usposabljajo ameriške in kanadske Natove čete na Arktiki.
Več prostora v bunkerjih, kot je prebivalcev
Švica je znana po svojih bunkerjih, zgrajenih med hladno vojno, vendar jih Finska uporablja vsak dan. Pod prestolnico Helsinki so podzemni objekti za 900 tisoč ljudi (Helsinki ima 700 tisoč prebivalcev). V mirnem času se ti oddajajo v najem kot drsališča, bazeni ali ogromna notranja igrišča. Ta strategija dvojne rabe ohranja objekte stroškovno učinkovite, sodobne in vidne prebivalstvu.
Finska je na prebivalca ena največjih donatoric in podpornic Ukrajine v vojaški opremi, vendar se uči tudi neposredno od ukrajinskih branilcev. V zameno za dobavljeno orožje, kot so brezpilotni letalniki, imajo Finci koristi od ukrajinskih informacij o sodobnem frontnem bojevanju.
Ukrajinske informacije o sodobnem vojskovanju
Finski predsednik Alexander Stubb je v nedavnem pogovoru z ukrajinskimi novinarji dejal, da je na začetku vojne Ukrajina potrebovala Evropo in njeno pomoč, zdaj pa Evropa potrebuje Ukrajino toliko, kot Ukrajina potrebuje Evropo.
Ukrajina namreč ve veliko več o sodobnem vojskovanju kot vsi v Evropi skupaj. Vojna med Ukrajino in Rusijo je prva vojna dronov. Finci so se med drugim naučili v tej vojni dronov oziroma brezpilotnih letalnikov, da je 40-kilometrski pas od prve bojne črte do prvih zalednih položajev t. i. območje smrti.
“Tankov, katerih topovi nimajo več 40-kilometrskega dosega, tako ne potrebujemo več,” je med drugim dejal Stubb.