Pastirček s piščalko, ki ga je leta 1942 izdelal akademski kipar Zdenko Kalin, je zaščitni znak RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Prva in edina točka dnevnega reda na izredni seji je bila razprava o prispevku in njegovi vlogi pri delovanju slovenske javne radiotelevizije, k njej so povabili več medijskih strokovnjakov in poznavalcev medijske krajine in RTV-ja.
Oglas
Sorodna novica
Sodišče ugodilo zahtevi RTV Slovenija glede financiranja glasbene produkcije
“Razprave o RTV-prispevku v javnosti prepogosto zvodenijo v populizem, vendar je pomembno, da jasno povemo, da stabilno in zadostno financiranje RTV Slovenija ni kaprica ali privilegij tega zavoda, temveč ustavni pogoj za naš obstoj. Ustavno sodišče je odločno povedalo, da država ne more zagotavljati ustavne pravice državljanov do obveščenosti, če javnemu mediju odtegne denar. Če nam država spodnese tla pod nogami, nam neposredno onemogoči, da neodvisno in kakovostno opravljamo svoje delo,” je v uvodu na seji povedal predsednik sveta RTV-ja Goran Forbici in dodal, da je sicer res, da je ustavno sodišče politiki dalo povsem proste roke pri izbiri finančnega modela, tako da lahko zakonodajalec spremeni vire in načine financiranja.
Vendar svoboda oblasti, ko gre za financiranje javnega medija, po Forbicijevih besedah ni neomejena, saj je ustavno sodišče potegnilo rdečo črto. “Prepovedalo je arbitrarnost. To pomeni predvsem dvoje – vsaka sprememba ali zamrznitev prispevka mora biti ekonomsko utemeljena, ne pa rezultat politične kaprice ali samovolje. In drugič, nobena politična odločitev v povezavi s financiranjem RTV-ja ne sme ogroziti njegovega delovanja. Povedano povsem preprosto, politika ima pravico modele financiranja posodabljati, spreminjati, dopolnjevati, nima pa pravice javnega medija finančno stradati ali prek denarja nanj izvajati pritisk. Zakaj? Ker bi potem namesto javne radiotelevizije hitro dobili državno,” je opozoril predsednik sveta in dodal, da je državna radiotelevizija zgolj “podaljšana roka oblasti”, ki jo financira in usmerja vladajoča politika, njen namen pa je promocija vladnih interesov in stališč.
Goran Forbici. Foto: BoBo
Javna radiotelevizija pa je po njegovih besedah nekaj povsem drugega, saj pripada javnosti, vsem državljankam in državljanom. “Njen lastnik in naročnik niso politične stranke, temveč družba sama. Naša naloga je, da smo kritično ogledalo oblasti, glas manjšin, prostor za kulturo znanost in nepristransko informiranje,” je naštel Forbici.
De Tender: Brez javnih medijev dobimo popolno polarizacijo po zgledu ZDA
“Veliko potujem po Evropi in svetu in opazujem, kako delujejo javni mediji. Ni celine, kjer bi javni mediji bolje delovali, kot je to v Evropi. Samo poglejte ZDA, poglejte, kaj se dogaja tam, kako tam mediji polarizirajo družbo. Javne medijske mreže tam sploh nimajo in posledica tega je več kot očitna. Žal se stanje, kot ga imajo v ZDA, seli v nekatere evropske države,” je na seji povedal Jean Philip De Tender iz Evropske radiofuzne zveze (EBU – European broadcasting union). EBU je mednarodna organizacija, ki vključuje številne javne medijske organizacije – RTV Slovenija je ena od njih – in skupaj združuje 115 organizacij iz 55 držav.
Člani Sveta RTV Slovenija razpravljali o pomenu zavoda
Gorščak: Javno financiranje ni izjema, je evropski standard
“Financiranje javnih medijev ni zgolj slovenska tema, s to temo se ukvarja tako rekoč vsa Evropa. Države imajo zelo različne sisteme, zato danes ne bomo iskali enega – idealnega – evropskega modela, pomembneje je, kaj posamezni modeli prinašajo, kako zagotavljajo stabilnost, neodvisnost in dovolj sredstev za izvajanje javnega poslanstva,” je na seji povedala predsednica uprave Natalija Gorščak.
Natalija Gorščak. Foto: RTV Slovenija
Po njenih besedah evroradiofuzna zveza EBU nobenega od modelov financiranja ne razglaša za najboljšega. “Modeli so zelo povezani z zgodovino posamezne države, davčnim sistemom, velikostjo trga in politično kulturo. Zato rešitve iz Nemčije, Finske, Francije ni mogoče preprosto prenesti v Slovenijo, lahko pa se iz posameznih primerov veliko naučimo,” je nadaljevala Gorščak in dodala, da je treba za uspešno financiranje javnega medija zadostiti štirim pogojem.
Prvič, financiranje mora biti po besedah Gorščak stabilno in zadostno, javni medij mora vedeti, na kakšna sredstva lahko računa tudi čez nekaj let. Drugič, financiranje mora biti neodvisno od dnevne politike in ne sme postati način pritiska na uredniško in institucionalno neodvisnost. Tretji pogoj je pravičnost, sistem mora biti za ljudi razumljiv in socialno sprejemljiv. Četrti pogoj pa je transparentnost, jasno mora biti, od kod denar prihaja in za kaj se porablja.
“Leta 2024 je okoli 75,7 odstotka vseh prihodkov evropskih javnih medijskih servisov prišlo iz javnih virov, v državah EU-ja je bil delež še višji, in sicer 80,5-odstoten. To pomeni, da javni mediji v Evropi predvsem še vedno temeljijo na javnem financiranju,” je poudarila Gorščak in dodala, da so komercialni viri lahko pomemben dodatek, a nikjer po Evropi niso osnova za financiranje javnega medija. “To dejstvo je pomembno za slovensko razpravo, ker nam pokaže, da ideja javnega financiranja ni izjema, ampak evropski standard,” je opozorila direktorica.
“Če izpad RTV-prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadomeščen, bo posledica krčenje obsega javne radiotelevizije. Prizadeti bi bili programi, dejavnosti, kadrovske zmogljivosti in razvojne naloge,” je naštela Gorščak.
Štirje sistemi financiranja
Po besedah Gorščak po Evropi poznajo štiri sisteme financiranja. Prvi je klasični prispevek, kot ga poznamo v Sloveniji, drugi je gospodinjski prispevek, kjer plačilo ni več povezano s televizijskim ali radijskim sprejemnikom, tretja možnost je namenski davek ali poseben sklad zunaj običajnega državnega proračuna, četrti model pa je neposredno financiranje iz državnega proračuna. Pri tem večina evropskih držav uporablja kombinacijo več od naštetih virov, in ne zgolj enega.
Javni medijski servisi v Nemčiji imajo po njenih besedah “ogromno” denarja, in sicer razpolagajo kar z okoli 10 milijardami evrov, RTV Slovenija pa v letošnjem letu z okoli 160 milijoni evrov. “Pripraviti mora približno enako programa in javna služba je tudi približno enako široka,” je opozorila Gorščak. Navedla je še primerjavo, da Norveška na prebivalca za javni medijski servis nameni 103 evre, Finska 98 evrov, Danska 97 evrov, Švedska pa 81 evrov. Manj od slovenskih 67 evrov na prebivalca namenijo na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem in Poljskem, čeprav so proračuni javnih medijev v teh državah zaradi velikosti držav neprimerno večji od proračuna RTV Slovenija, je izpostavila.
“Slovenski javni medijski servis je imel leta 2024 približno 142 milijonov evrov prihodkov oz. okoli 67 evrov na prebivalca. Razprava o prihodnjem financiranju ne sme biti le o tem, ali bomo imeli prispevek, davek ali proračun. Enako pomembno vprašanje je, kakšna raven sredstev je dejansko potrebna za izvajanje javnega poslanstva. Tudi najelegantnejši model financiranja ne reši težave, če sredstva dolgoročno ne sledijo nalogam, inflaciji in razvoju tehnologije,” je opozorila Gorščak in pojasnila, da RTV-prispevek vse od leta 2012 ni sledil inflaciji, zato še vedno znaša 14,2 evra, sicer pa bi znašal 17,3 evra. Razlika bi za RTV pomenila okoli 25,3 milijona evrov več prihodka letno in po besedah direktorice finančnih težav danes sploh ne bi bilo.
Rast plač na RTV Slovenija zaostaja za rastjo plač v Sloveniji, število zaposlenih pa se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo, saj je bilo 31. 7. 2026 zaposlenih 1992 delavcev, kar je 12,6 odstotka manj kot leta 2018, je navedla Gorščak in ob tem opozorila, da zaradi zunanjih sistemskih pritiskov plačnega sistema v javnem sektorju stroški dela vseeno rastejo.
Po njenih besedah ni dovolj zgolj izbrati pravi model financiranja, treba je zagotoviti stabilen in politično dovolj zaščiten vir financiranja, da bodo sredstva dejansko sledila javnemu poslanstvu. “Končni cilj ni financiranje institucije same po sebi, cilj je omogočiti kakovosten, verodostojen in sodoben javni medij, ki je dostopen vsem,” je sklenila.
Juravić: Kdor odloča o denarju, hitro odloča tudi o tem, katere informacije bodo prišle v javnost
“Ukinitev RTV-prispevka ni tehnično vprašanje in ni zgolj vprašanje ene položnice. Je vprašanje, ali bo RTV Slovenija ostala javni medij, odgovoren javnosti, ali pa bo postala proračunska postavka, odvisna od vsakokratne politične oblasti,” je med razpravo opozoril Dejan Juravić iz Sindikata novinarjev Slovenije.
Po njegovih besedah strošek delovanja javnega RTV-ja z ukinitvijo prispevka ne bo izginil, spremenilo se bo zgolj to, kdo bo odločal o denarju in s tem o pogojih, v katerih lahko opravlja javno službo. Kdor odloča o denarju, po njegovih besedah hitro lahko odloča tudi o tem, katere vsebine in informacije bodo prišle v javnost. “Novinarja ni treba neposredno cenzurirati, če mu je mogoče zmanjšati sredstva za delo,” je opozoril in dodal, da so ogroženi trije temelji demokratične družbe – pravica javnosti do obveščenosti, svoboda izražanja in pravica ljudi, da se njihova demokratično izražena volja spoštuje.
Tveganje, da bi na RTV začeli vplivati politični in gospodarski centri moči, bi bilo pri proračunskem financiranju večje, je že leta 1998 ugotovilo ustavno sodišče, je spomnil sindikalist. “Zakonodajalec mora zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost,” pa je ustavno sodišče zapisalo leta 2004. Ustavno sodišče je tudi julija 2026 ponovno poudarilo, da mora celotna institucionalna ureditev učinkovito preprečevati politično instrumentalizacijo RTV Slovenija. “Ignoriranje teh odločb pomeni ignoriranje najvišje sodne instance v državi in njenih opozoril, da neodvisnosti javnega medija ni mogoče ločiti od njegove finančne in institucionalne samostojnosti,” je sklenil.
RTV ni zgolj informativni program
“RTV Slovenija ni samo informativni program, je mreža dopisništev, regionalnih in manjšinskih programov, kulturne, umetniške, glasbene, izobraževalne in otroške produkcije, arhivske dediščine ter vsebin za slepe in gluhe. Skrbi za slovenski jezik in obveščenost vseh državljanov,” je naštel Juravić.
“Javna RTV ni v službi politike, njena naloga je, da politiko nadzoruje. Politiki morajo biti tema novic, ne njih uredniki. Če javni medij izgubi stabilno finančno podlago, lahko stavba in deček s piščalko še vedno ostaneta, za zidovi pa bo ostala le izpraznjena lupina,” je sklenil misel in dodal, da ukinitev prispevka prinaša veliko tveganje finančne podreditve, programskega siromašenja in razkroja javne radiotelevizije.
“Naše sporočilo je jasno – ne ukinitvi RTV-prispevka, ne politični in finančni podreditvi javnega medija in ne razkroju javne RTV Slovenija pod krinko reforme, ker to ni reforma, to je neposreden napad na demokracijo, svobodo medijev in neodvisno javno RTV,” je Juravić dodal za konec.
RTV Slovenija. Foto: Adrijan Pregelj
Prispevek v proračun prinese glavnino denarja
RTV-prispevek je v zadnjih 15 letih v povprečju predstavljal kar 72,8 odstotka vseh prihodkov javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija, izhaja iz gradiva za sredno izredno sejo sveta RTV-ja.
Lani je tako RTV Slovenija imela več kot 152,1 milijona evrov prihodkov, od katerih je bilo teh od RTV-prispevka več kot 109,1 milijona evrov, torej skoraj 70 odstotkov, kaže letno poročilo za leto 2025.
Državni zbor je za 11. oktober na predlog koalicije in Resni.ce razpisal posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka, pri čemer so med drugim navedli predrugačene medijske navade. Ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve RTV Slovenija, so zatrdili predlagatelji referenduma, bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi bil priložnost za racionalizacijo.
Natančnih programskih, organizacijskih, kadrovskih in finančnih posledic ukinitve sicer ni mogoče zanesljivo ovrednotiti, dokler ne bodo znane podrobnosti nadomestnega financiranja, je v oceni posledic navedla služba za finančni kontroling RTV Slovenija.
Bo prihodek nadomeščen z drugimi viri?
Če pa prihodek ob morebitni ukinitvi prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadomeščen z drugimi viri financiranja, to ne bi bilo skladno z ohranitvijo javne radiotelevizije v današnjem obsegu in obliki. Zahteval bi namreč temeljno krčenje programov, dejavnosti, kadrovskih zmogljivosti in razvojnih nalog, je v svoji oceni opozorila finančna služba.
Uprava je na seji, na katero je svet med drugim povabil medijske strokovnjake, predstavila tudi poročilo preteklega plačevanja RTV-prispevka in primerjalne podatke o metodah financiranja v Evropski radiodifuzni mreži. Po izredni seji bo nato svet zavoda oblikoval skupno izjavo.
Oglas