Svet RTV Slovenija je na izredni seji pred začetkom uradne referendumske kampanje razpravljal o RTV-prispevku in njegovi vlogi pri delovanju javne radiotelevizije. Uprava zavoda je predstavila finančno stanje, evropske modele javnega financiranja in mogoče posledice ukinitve prispevka, o kateri bodo volilci odločali na posvetovalnem referendumu 11. oktobra.
Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici je opozoril, da razprave o prispevku v javnosti pogosto zdrsnejo v populizem, čeprav stabilno in zadostno financiranje javnega medija ni njegov privilegij, temveč pogoj za neodvisno opravljanje javne službe. Foto: Luka Cjuha
Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici je opozoril, da razprave o prispevku v javnosti pogosto zdrsnejo v populizem, čeprav stabilno in zadostno financiranje javnega medija ni njegov privilegij, temveč pogoj za neodvisno opravljanje javne službe. »Ustavno sodišče je odločno povedalo, da država ne more zagotavljati ustavne pravice državljanov do obveščenosti, če javnemu mediju odtegne denar,« je dejal. Zakonodajalec lahko po njegovih besedah spremeni vire in način financiranja, vendar pri tem ne sme ravnati samovoljno ali ogroziti delovanja zavoda. Vsaka sprememba ali zamrznitev prispevka mora biti ekonomsko utemeljena, financiranje pa ne sme postati sredstvo političnega pritiska. »Politika ima pravico modele financiranja posodabljati, spreminjati in dopolnjevati, nima pa pravice javnega medija finančno stradati,« je poudaril Forbici. V nasprotnem primeru bi se javna radiotelevizija po njegovi oceni lahko spremenila v državno, torej v »podaljšano roko oblasti«.
Javni medij mora biti kritično ogledalo oblasti, glas manjšin ter prostor za kulturo, znanost in nepristransko obveščanje, je nadaljeval. Njegov lastnik in naročnik niso politične stranke, temveč javnost.
Javno financiranje kot evropski standard
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) nobenega modela ne razglaša za najboljšega, je pojasnila Gorščakova. Pomembno je predvsem, ali sistem javnemu mediju zagotavlja stabilnost, neodvisnost in dovolj denarja za opravljanje njegovega poslanstva.
Foto: Luka Cjuha
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je poudarila, da vprašanje financiranja javnih medijev ni slovenska posebnost. Evropske države uporabljajo različne modele, povezane z njihovo zgodovino, davčnimi sistemi, velikostjo medijskega trga in politično kulturo. Rešitev iz Nemčije, Finske ali Francije zato ni mogoče preprosto prenesti v Slovenijo. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) nobenega modela ne razglaša za najboljšega, je pojasnila Gorščakova. Pomembno je predvsem, ali sistem javnemu mediju zagotavlja stabilnost, neodvisnost in dovolj denarja za opravljanje njegovega poslanstva. Po njenih besedah mora učinkovit sistem izpolnjevati štiri pogoje. Financiranje mora biti stabilno in zadostno, da lahko zavod načrtuje delo za več let vnaprej. Ne sme biti odvisno od dnevne politike ali uporabljeno kot pritisk na uredniško in institucionalno neodvisnost. Za ljudi mora biti razumljivo, pravično in socialno sprejemljivo, hkrati pa pregledno, da je jasno, od kod denar prihaja in za kaj se porablja.
Leta 2024 so javni viri predstavljali 75,7 odstotka vseh prihodkov evropskih javnih medijskih servisov, v državah Evropske unije pa 80,5 odstotka. Komercialni prihodki so lahko pomemben dodatek, vendar po besedah Gorščakove nikjer v Evropi niso temelj financiranja javnega medija. »Ideja javnega financiranja ni izjema, ampak evropski standard,« je poudarila.
Na pomen javnih medijev za demokratično družbo je opozoril tudi predstavnik EBU Jean Philip De Tender. Evropa ima po njegovih besedah najbolje razvite javne medijske sisteme, medtem ko je v Združenih državah Amerike zaradi njihove odsotnosti medijski prostor izrazito polariziran. Podoben razvoj opaža tudi v nekaterih evropskih državah.
Štirje načini financiranja
Evropske države poznajo štiri osnovne modele financiranja javnih medijev. Prvi je klasični prispevek, kakršnega poznamo v Sloveniji, drugi pa gospodinjski prispevek, ki ni več povezan z lastništvom televizijskega ali radijskega sprejemnika. Tretja možnost je namenski davek oziroma poseben sklad zunaj običajnega državnega proračuna, četrta pa neposredno proračunsko financiranje. Večina držav uporablja kombinacijo več virov.
Gorščakova je ob tem opozorila na velike razlike med evropskimi javnimi mediji. Nemški javni medijski servisi razpolagajo s približno desetimi milijardami evrov, RTV Slovenija pa letos z okoli 160 milijoni evrov. Po njenih besedah mora slovenski zavod kljub temu pripraviti približno enak obseg programa, podobno široka pa je tudi javna služba.
Kakšne bi bile dejanske finančne, programske, organizacijske in kadrovske posledice, za zdaj ni mogoče zanesljivo oceniti.
Norveška za javni medijski servis nameni 103 evre na prebivalca, Finska 98, Danska 97 in Švedska 81 evrov. RTV Slovenija je imela leta 2024 približno 142 milijonov evrov prihodkov oziroma 67 evrov na prebivalca. Manj namenjajo na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem in Poljskem, vendar imajo tamkajšnji javni mediji zaradi večjih trgov kljub temu višje skupne proračune.
Gorščakova je poudarila, da razprava ne sme biti omejena na vprašanje, ali bo javni medij financiran s prispevkom, davkom ali neposredno iz proračuna. Ključno je tudi, koliko denarja potrebuje za opravljanje javnega poslanstva ter ali financiranje sledi inflaciji, nalogam zavoda in razvoju tehnologije.
RTV-prispevek po njenih navedbah vse od leta 2012 ni sledil inflaciji. Trenutno znaša 14,02 evra, ob usklajevanju z rastjo cen pa bi znašal 17,30 evra. Razlika bi zavodu prinesla okoli 25,3 milijona evrov dodatnih prihodkov na leto. »Finančnih težav danes sploh ne bi bilo,« je ocenila Gorščakova.
Število zaposlenih se je medtem zmanjšalo. Konec julija je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 1992 ljudi, kar je 12,6 odstotka manj kot leta 2018. Čeprav rast plač v zavodu zaostaja za rastjo plač v državi, stroški dela zaradi sistemskih pritiskov plačnega sistema v javnem sektorju še naprej naraščajo.
Prispevek zagotavlja glavnino prihodkov
RTV-prispevek je v zadnjih 15 letih v povprečju predstavljal 72,8 odstotka vseh prihodkov RTV Slovenija. Zavod je leta 2025 ustvaril nekaj več kot 152,1 milijona evrov prihodkov, od tega je dobrih 109,1 milijona evrov oziroma skoraj 70 odstotkov prispeval RTV-prispevek.
Državni zbor je posvetovalni referendum o njegovi ukinitvi razpisal na predlog koalicije in Resnice. Predlagatelji so se med drugim sklicevali na spremenjene medijske navade. Poudarili so, da ukinitev prispevka ne bi pomenila ukinitve RTV Slovenija, saj bi bilo treba oblikovati drugačen način financiranja. V tem vidijo tudi priložnost za racionalizacijo delovanja zavoda.
Norveška za javni medijski servis nameni 103 evre na prebivalca, Finska 98, Danska 97 in Švedska 81 evrov. RTV Slovenija je imela leta 2024 približno 142 milijonov evrov prihodkov oziroma 67 evrov na prebivalca.
Kakšne bi bile dejanske finančne, programske, organizacijske in kadrovske posledice, za zdaj ni mogoče zanesljivo oceniti. Po navedbah službe za finančni kontroling bo to mogoče šele, ko bodo znane podrobnosti morebitnega nadomestnega financiranja.
Če izpad prihodkov od prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadomeščen, RTV Slovenija ne bi mogla nadaljevati dela v sedanjem obsegu in obliki. Potrebno bi bilo temeljito krčenje programov, dejavnosti, kadrovskih zmogljivosti in razvojnih nalog, je opozorila finančna služba zavoda.
»Končni cilj ni financiranje institucije same po sebi, cilj je omogočiti kakovosten, verodostojen in sodoben javni medij, ki je dostopen vsem,« je sklenila Gorščakova.