Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot opozarja na več nepravilnosti pri izvrševanju državnega proračuna za leto 2025, ki ga je sprejemala in izvajala takratna vlada Roberta Goloba. Pri tem navaja več primerov, od porabe denarnih sredstev in predvidenih okvirov do večmilijonskih pogodb in izplačil brez ustrezne pravne podlage. Računsko sodišče je medtem objavilo revizijsko poročilo, v katerem je glede pravilnosti izvršitve proračuna izreklo mnenje s pridržkom in potrdilo več nepravilnosti, ki jih je v svoji objavi izpostavila tudi Kokotova.
Ob navedenih primerih Kokotova poudarja, da ne gre za politične ocene, temveč za ugotovitve Računskega sodišča. Ker vlada med revizijo naj ne bi odpravila vseh nepravilnosti, naj bi morala v 90 dneh predložiti odzivno poročilo in dokazila o popravljalnih ukrepih.
“Pri milijardah javnega denarja površnost, netransparentnost in ignoriranje zakonov niso sprejemljivi,” je še zapisala vodja poslanske skupine Resni.ca.
Vlada bo danes na redni tedenski seji obravnavala jesensko napoved Umarja in potrdila rebalans letošnjega državnega proračuna. Po seji je predvidena tudi novinarska konferenca predsednika vlade Janeza Janše, ki jo bomo na Siol.net spremljali v živo.
Kaj vse omenja Kokotova?
Vlada je porabila 1,449 milijarde evrov več
Kokotova kot eno od najresnejših ugotovitev omenja porabo denarnih sredstev. Vlada je v letu 2025 porabila 2,049 milijarde evrov denarnih sredstev, kar je bilo 1,449 milijarde evrov več, kot je dovoljeval sprejeti proračun.
S tem naj bi po njenih besedah porabili 44,1 odstotka denarne rezerve, ki je bila na voljo na začetku leta. Ministrstvo za finance po ugotovitvah Računskega sodišča ni izkazalo pravne podlage za spremembo strukture financiranja v takšnem obsegu.
Kaj je ugotovilo Računsko sodišče?
Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o izvrševanju državnega proračuna za leto 2025. Slovenija je lani realizirala 15,1 milijarde evrov prihodkov in 16,9 milijarde evrov odhodkov, proračunski primanjkljaj pa je znašal 1,7 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP.
Prihodki so bili za 3,7 odstotka večji kot leto prej, odhodki pa za 9,4 odstotka. Iz Evropske unije in drugih držav je Slovenija prejela 1,2 milijarde evrov, v proračun EU pa vplačala 719,8 milijona evrov. Dolg državnega proračuna je konec leta znašal 41,1 milijarde evrov, njegov delež v BDP pa se je zmanjšal z 61,6 na 58,2 odstotka.
Računsko sodišče je ob tem ugotovilo več nepravilnosti, med drugim pri spreminjanju strukture financiranja proračunskega primanjkljaja, javnih naročilih, prevzemanju obveznosti, preverjanju upravičenosti izplačil in nadzoru nad posrednimi proračunskimi uporabniki.
Posebej izstopa ugotovitev, da je bilo za pokrivanje primanjkljaja porabljenih 2,049 milijarde evrov denarnih sredstev, kar je 1,449 milijarde evrov več od načrtovanega, medtem ko je bilo zadolževanja za enak znesek manj od načrtovanega. Ministrstvo za finance po ugotovitvah sodišča ni izkazalo pravne podlage za tako obsežno spremembo strukture financiranja.
Izjava vrhovne državne revizorke Helene Jenko:
Pogodbi za železniški postaji Ljubljana in Nova Gorica
Kokotova omenja tudi pogodbo za železniško postajo Nova Gorica. Kot navaja, naj bi bila sklenjena pogodba v vrednosti 50,7 milijona evrov, čeprav naj bi bilo zagotovljenih za 2,4 milijona evrov premalo sredstev. Pri naročilu sistemov za zaznavanje nepravilnosti na vlakih naj bi bila po njenih navedbah sprejeta ponudba v vrednosti 31,5 milijona evrov brez DDV, čeprav je bila razpisna omejitev 20,3 milijona evrov.
Računsko sodišče sicer navaja tudi postopek javnega naročanja za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana. Pri obeh postopkih, tako pri nadgradnji postaje Ljubljana kot pri nadgradnji postaje Nova Gorica, je ugotovilo nedopustno spremembo zagotovljenih sredstev, povezano z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila in posledično izbiro izvajalcev.
Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot opozarja na ugotovitve revizije izvrševanja državnega proračuna za leto 2025.
Foto: Gaja Hanuna
87 milijonov evrov za sisteme Caesar
Med naštetimi primeri je tudi Ministrstvo za obrambo. To naj bi po navedbah Kokotove prevzelo 87 milijonov evrov obveznosti za nakup sistemov Caesar brez zahtevanega soglasja vlade.
“Zgolj seznanitev Vlade po ugotovitvi Računskega sodišča ni soglasje,” je zapisala.
Kokotova navaja še, da naj bi Ministrstvo za zdravje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazalo 140 milijonov evrov brez pisne pogodbe. Zahtevek naj ne bi določal konkretnih pravic, ki naj bi se financirale, niti naj ne bi vseboval ustreznih dokazil.
Računsko sodišče še navaja: “Največ nepravilnosti na področju transferov je bilo ugotovljenih na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.” Med drugim naj bi bile povezane z izvajanjem gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu.
8,84 milijona evrov za interesne dejavnosti in učno pomoč
Po navedbah Kokotove naj bi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje brez ustrezne zakonske podlage izplačalo skupaj 8,84 milijona evrov za interesne dejavnosti in učno pomoč.
“Na enako nepravilnost Računsko sodišče opozarja že od leta 2016,” navaja Kokotova.