Franco Juri je prvopodpisani pod pobudo za referendum “Proti politični policiji.” Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ob začetku referendumske kampanje “proti” zakonu o parlamentarni preiskavi so pobudniki referenduma volivce pozvali, naj 11. oktobra glasujejo proti. Ocenjujejo, da novela odpravlja pomembne pravne varovalke in odpira možnosti za politične zlorabe parlamentarnih preiskav.
Oglas
Prvopodpisnik pobude Franco Juri je dejal, da je novela “izbrisala vse ustavne varovalke”, ki so bile po njegovih besedah v zakon vključene z namenom zaščite človekovih pravic in preprečevanja zlorab preiskovalnih komisij.
“Zakon, o katerem bomo glasovali 11. oktobra na referendumu, ponuja dodatno pravno in politično infrastrukturo prav tistim, ki nas želijo nadzorovati in seveda tudi šikanirati. Nadzorovali bi najraje celotno družbo, nevladne organizacije, medije, predsednico republike, sodstvo, ustavne sodnike itd. in predvsem posameznike, ki so za oblast, za katero koli oblast lahko nadležni,” je med drugim poudaril.
Volivce je pozval, naj se referenduma množično udeležijo in glasujejo proti noveli ter tudi proti trem posvetovalnim referendumom, ki jih vidi kot poskus zmede volivcev. “Ker se desnica in naša skrajna desnica tega dobro zaveda, je vnesla še tri posvetovalne referendume za to, da bi zmedli družbo, volivce, da bi dejansko z demagoškimi in ksenofobnimi argumenti skušali pritegniti čim več volivcev. Zato pozivamo vse, naj ne nasedejo na ta manever, in se masovno udeležijo referenduma,” je poudaril.
Sociolog Rastko Močnik je spremembe označil za del širšega procesa, ki ga je poimenoval “sistemski udar”. Po njegovem mnenju vlada z različnimi zakonodajnimi posegi spreminja temeljne družbene podsisteme, od šolstva in davčne politike do lokalne demokracije. Kritičen je bil tudi do zunanjepolitične usmeritve države in dejal, da Slovenija drsi v smer večje odvisnosti od najbolj konservativnih političnih sil. Zato je volivce pozval, naj na vseh referendumskih vprašanjih glasujejo proti.
Direktor CNVOS-a Goran Forbici je poudaril, da je bistveno vprašanje referenduma, ali bodo parlamentarne preiskave ostale mehanizem nadzora nad oblastjo ali pa bodo postale sredstvo političnega obračunavanja. Zavrnil je trditve, da bi preiskave zadevale zgolj javne funkcionarje.
Spomnil je, da so bile v preteklosti predmet parlamentarnih preiskav tudi nevladne organizacije, novinarji, gospodarstveniki in zasebniki.
“Mojca Škrinjar, članica SDS-a in trenutno državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino je nekoč javno zapisala: Zahtevali bomo informacijo, kateri učitelji, v kateri javni šoli so podpisali peticijo SVIZ-a in 8. marca, da EU prekine trgovinski sporazum z Izraelom. Za to gre, z novo ureditvijo parlamentarnih preiskav, kjer predhodno, se pravi, še preden se preiskava začne, nihče več ne bo mogel zahtevati od Ustavnega sodišča, da preveri, ali je preiskava zakonita ali ne,” je dejal.
“Ko se sprašujemo, za kaj bo šlo na tem referendumu, je vprašanje preprosto o tem, ali imajo politiki kakšne meje ali ne. Postaviti jim moramo mejo, zato 11. oktobra glasujmo proti,” je še doda
Civilne iniciative in nevladne organizacije bi postale tarče političnih pritiskov
Predstavnica okoljske organizacije Umanotera Gaja Brecelj je izpostavila povezavo med novelo in zaščito okolja. Po njenih besedah bi lahko spremembe ustrahovale posameznike in organizacije, ki opozarjajo na škodljive projekte ali zagovarjajo varstvo narave. “Gre za vprašanje demokracije in vprašanje vseh nas,” je poudarila. Opozorila je, da bi lahko aktivisti, civilne iniciative in nevladne organizacije postali tarče političnih pritiskov, zaradi česar bi bilo manj ljudi pripravljenih javno opozarjati na sporne projekte in okoljske probleme.
Nejc Horvat z Inštituta Danes je nov dan pa je poudaril, da novela po njihovem mnenju ukinja deset varovalk, ki politikom preprečujejo zlorabo parlamentarnih preiskav za obračunavanje s kritiki in poseganje v zasebnost ljudi. Spomnil je, da je referendum omogočila podpora več kot 44.000 podpisnikov, za zavrnitev zakona pa bo po njegovih besedah potreben visok volilni odziv.
Igor Vidmar je v zaključku poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja v kampanji. Izrazil je zadovoljstvo, da se pobudi pridružuje vse več mlajših ljudi, kar ocenjuje kot zelo pozitiven razvoj. Ob tem je opozoril, da mlajše generacije ne smejo dovoliti razvoja družbe v smer, ki bi po njegovem mnenju pomenila nazadovanje demokratičnih in družbenih standardov.
“Ne dovolimo, da nas vrnejo v čase, ki so bili, oz. v prihodnost, ki bo v marsičem slabša, kot je bila tista grozna preteklost, ki jo nekateri tako strahotno kritizirajo,” je poudaril Vidmar.
Oglas