Edi Rama in Aleksandar Vučić. Foto: EPA
Svojo idejo sta označila za “realistično pot v EU”. Delna integracija Srbije in Albanije bi služila kot vmesni korak za oživitev širitve Unije in povečanje stabilnosti v regiji.
Voditelja predlagata postopno vključevanje obeh držav na notranji trg EU-ja in schengenskega območja, a brez evropskih komisarjev iz Srbije in Albanije, članov in članic Evropskega parlamenta in pravice do veta. To so sicer pravice, ki jih imajo vse polnopravne članice EU-ja.
Približevanje držav Zahodnega Balkana EU-ju je zastalo, saj države kandidatke niso dovolj napredovale na področju vladavine prava, boja proti korupciji, medijske svobode in pravosodnih reform.
Rama in Vučić trdita, da bi pospešena integracija obeh držav na enotni trg in v schengensko območje “okrepila EU-jev gospodarski in politični položaj”, in to “brez obremenitve odločevalske arhitekture EU-ja”.
Srbija je za članstvo v EU-ju zaprosila leta 2009, evropski voditelji pa ob drugih vprašanjih niso zadovoljni tudi z zunanjo politiko Srbije.
Novembra lani je Rama dejal, da je namen Albanije postati polnopravna članica EU-ja najkasneje do leta 2030. V naslednjih dveh letih naj bi dokončali pogajanja, je dejal.
Ob Črni gori velja Albanija za najobetavnejšo kandidatko za članstvo, poroča portal Euronews. Največji izziv na njeni poti v Unijo pa je boj proti korupciji.
Oglas