Modžtaba Hamenej maja leta 2019 v Teheranu. Foto: AP
Modžtaba Hamenej je zatrdil, da Iran ne bo okleval z “maščevanjem krvi ubitih Irancev”, kar še posebej velja za napad na šolo v Minabu na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih 168 ljudi, med njimi približno 110 otrok. Iran trdi, da je šolo zadela ameriška raketa, vendar ZDA zanikajo odgovornost.
V izjavi, ki so jo prebrali na iranski državni televiziji, je Hamenej še dejal, da mora Hormuška ožina ostati zaprta. “Vsekakor je treba uporabiti vzvod za blokiranje Hormuške ožine,” je dejal o strateški poti, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte.
Države v okolici je Modžtaba Hamenej pozval, naj zaprejo ameriška vojaška oporišča, in hkrati opozoril, da bodo ta še naprej tarče iranskih napadov. Ob tem je sicer zatrdil, da Iran goji politiko prijateljstva s sosednjimi državami in da iranske sile merijo le na ameriška oporišča.
To je prva uradna izjava 56-letnega Hameneja, ki ga je iranska skupščina strokovnjakov imenovala za vrhovnega vodjo islamske republike po smrti njegovega očeta Alija Hameneja. Ta je bil ubit v prvih napadih ZDA in Izraela na Iran 28. februarja.
Teheran po ameriško-izraelskih napadih. Foto: Reuters
Pezeškijan zahteva priznanje iranskih pravic
Predsednik Irana Masud Pezeškijan je predstavil pogoje za konec vojne, ki se po njegovih besedah lahko konča le s priznanjem iranskih legitimnih pravic, plačilom odškodnine in trdnimi mednarodnimi jamstvi, ki bi zagotovila trajno končanje napadov na Iran.
Kot je v sredo zvečer še sporočil na družbenem omrežju X, je med pogovorom z voditeljema Rusije in Pakistana “ponovno potrdil iransko zavezanost miru na območju”. Odgovornost za vojno je pripisal ZDA in Izraelu.
Ameriški obveščevalni podatki kažejo, da je iransko vodstvo še vedno večinoma nedotaknjeno in da mu po skoraj dveh tednih ameriških in izraelskih napadov ne grozi propad, so sporočili dobro obveščeni viri.
Kot navajajo, številna obveščevalna poročila zagotavljajo “dosledno analizo, da režimu ne grozi” propad in da “ohranja nadzor nad iransko javnostjo”.
Iranska vojska obstreljevala sedež Šin Beta
Iranska vojska je sporočila, da je obstreljevala izraelska vojaška oporišča in sedež izraelske notranje varnostne službe Šin Bet. “Letalski bazi sionističnega režima Palahim in Ovda ter sedež varnostne agencije Šin Bet so bili tarča napadov z brezpilotnimi letalniki,” je sporočila iranska vojska.
Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je Iran proti Izraelu med drugim izstrelil balistične rakete, francoska tiskovna agencija AFP pa navaja, da je bilo eksplozije danes mogoče slišati nad celotnim Jeruzalemom.
Izraelska vojska je sporočila, da izvaja obsežne napade “na infrastrukturo iranskega terorističnega režima” v Teheranu, po pisanju DPA-ja so ti najobsežnejši od začetka vojne. Prebivalci iranskega glavnega mesta naj bi doživeli uničujoče napade na civilno infrastrukturo, vključno z obljudenimi ulicami in gosto naseljenimi območji.
Prizor iz Tel Aviva v Izraelu. Foto: Reuters
Med drugim naj bi Izrael zadel več nadzornih točk iranskih varnostnih sil. Po podatkih iranske tiskovne agencije Fars je v napadih umrlo deset pripadnikov varnostnih služb.
Hudo onesnaženje zraka v Teheranu
Iz Teherana, v katerem živi okoli 14 milijonov ljudi, poročajo o onesnaženju zraka kot posledici sobotnih izraelsko-ameriških napadov na naftne objekte na obrobju mesta.
Prihajajo tudi poročila o onesnaženju prsti in vode, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za prebivalce glavnega iranskega mesta.
Iz različnih mest po Iranu poročajo tudi o novih eksplozijah. Od začetka ameriško-izraelske agresije je bilo v Iranu zadetih več kot 200 mest, ubitih pa več kot 1300 ljudi.
Urad Visokega komisarja ZN-a za begunce (UNHCR) je sporočil, da je bilo od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu v tej državi domove prisiljenih zapustiti do 3,2 milijona ljudi.
V izraelskem napadu na Bejrut ubitih najmanj osem ljudi
Medtem Izrael še naprej napada Libanon. V zračnem napadu na obalno območje v Bejrutu je bilo ubitih najmanj osem ljudi, ranjenih je 31, sporoča libanonsko ministrstvo za zdravje.
Po poročanju Al Džazire je to območje Ramlet al Baida, na katerem ljudje, razseljeni zaradi vojne, živijo v avtomobilih in šotorih.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je še sporočilo, da so bili v izraelskem napadu na mesto Aramun južno od Bejruta ubiti trije ljudje, otrok je bil ranjen. Število žrtev bi lahko še naraslo, je dodalo ministrstvo.
Libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah je sporočilo, da je izstrelilo rakete na oporišča izraelske vojaške obveščevalne službe v predmestju Tel Aviva.
V izraelskem napadu na Bejrut je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Foto: EPA
Napad na tankerja v Iraku
Iz Iraka medtem poročajo o napadu na tuja naftna tankerja blizu pristanišča Um Kasr v mestu Basra.
Iraška tiskovna agencija navaja upravnika pristanišča, ki sporoča, da so rešili 38 članov posadke s tankerjev, en človek pa je umrl. Kot je sporočilo indijsko veleposlaništvo v Bagdadu, je bil ubit indijski član posadke.
Glede na prvotno preiskavo iraških varnostnih uslužbencev, ki jo navajata Reuters in CNN, so tankerja zadela plovila iz Irana, polna eksplozivov.
Iranska revolucionarna garda je sprejela odgovornost za napad na tanker Safesea Vishnu v ameriški lasti, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, blizu Basre. Drugi tanker Zefyros je v grški lasti, plul pa je pod malteško zastavo.
Iran je ponoči napadel tudi rezervoarje za gorivo v Bahrajnu, Savdska Arabija pa je sporočila, da je prestregla letalnike, ki so leteli proti naftnemu polju Šajba. O napadu z letalniki so pred tem poročali iz pristanišča Salalah v Omanu, ki je nato prekinilo delovanje.
Poročila o napadih prihajajo v času, ko je Iran v odziv na ameriško-izraelsko agresijo nanj ustavil pošiljke nafte skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte.
Iranska revolucionarna garda je sporočila, da ob nadaljevanju napadov na Iran ne bo dovolila, da bi z Bližnjega vzhoda v ZDA, Izrael ali njihove partnerje odšel “en liter nafte”.
Zaradi napadov se je kljub rekordnemu sproščanju naftnih rezerv znova zvišala cena surove nafte. Cena severnomorske nafte brent je danes presegla 100 dolarjev (87 evrov) za 159-litrski sod. Iran je v sredo zagrozil, da bi se cena nafte lahko povzpela celo na 200 dolarjev (173 evrov) za sod.
Oglas