Tanja Fajon. Foto: EPA
Vlada je na današnji seji obravnavala predlog zunanje ministrice Tanje Fajon, naj se Slovenija pridruži tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) zaradi kršitev konvencije o preprečevanju genocida. Ministrica Fajon in še nekaj ministrov je predlog za pridružitev tožbi Izraela podprlo, a večinske podpore na vladi za kaj takšnega ni bilo.
“Imeli smo precej čustveno naporno razpravo, stališča ministrstva in tudi moje stališče je bilo ves čas, da Slovenija podpira delo mednarodnih sodišč, tudi mednarodno pravo. Mi imamo moralno odgovornost in tudi izkušnjo iz Srebrenice, da se tovrstni zločini, kot je bil genocid v Srebrenici, ne smejo nikoli več ponoviti,” je v izjavi za medije po seji vlade povedala ministrica Fajon in dodala, da če bi “Slovenija šla v to intervencijo”, bi to pomenilo podporo delu sodišča. Dodala je še, da ne gre za postavljanje na eno stran, izraelsko, ali na drugo, pač pa za to, da bi “sodišče na podlagi prava definiralo, za kakšne zločine je v Gazi šlo”.
Izgubljena priložnost in argumenti nasprotnikov
Tako ministrstvo kot ministrica sta si več mesecev prizadevala, da bi vlada obravnavala predlog, je Fajon odgovorila na novinarsko vprašanje, ali je odločitev vlade posledica dejstva, da poteka volilna kampanja. Po njenem mnenju je lahko današnja odločitev vlade izgubljena priložnost, razume pa tudi argumente tistih, ki so opozarjali na “varnostna tveganja, okoliščine, konflikt širših razsežnosti, vojno v regiji”. “Vse to je verjetno marsikoga tudi zaviralo pri končni odločitvi,” je ocenila.
Kot je poudarila Fajon, Slovenija, ki je doslej uspela ohranjati načelnost, nima alternative spoštovanju mednarodnega prava in humanitarnega prava, zato se bo podpora delu sodišč nadaljevala. Pred ICJ-jem že teče sodni postopek, zato bo lahko sodišče odločalo tudi brez intervencije Slovenije, so po seji vlade sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. “Slovenska vlada je s svojo načelno politiko redno opozarjala in se zoperstavljala politiki izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja zoper palestinsko prebivalstvo. S tem bo Slovenija tudi nadaljevala,” so zatrdili.
Zunanji pritiski na Slovenijo
Na vprašanje, ali je bila odločitev morebiti posledica tudi zunanjih pritiskov, je priznala, da je bilo zunanjih pritiskov precej. “Jasno je, da ti pritiski so, vsi smo jih deležni s strani velesil in tudi to je treba nazadnje upoštevati, ko se odločaš. Ampak še enkrat, eno je načelnost, drugo so mogoče vprašanja nacionalne varnosti, ampak delo mednarodnih sodišč bomo spoštovali tudi zdaj, ko bo ta postopek tekel naprej,” je poudarila zunanja ministrica.
Ni pa jasno odgovorila na vprašanje, ali je prevladal strah pred morebitnimi izraelskimi povračilnimi ukrepi, če bi se Slovenija pridružila tožbi.
Kako so glasovali posamezni ministri, ostaja skrivnost
Razprava je potekala z oznako tajno, zato Fajon na novinarsko vprašanje ni razkrila, kako so glasovali posamezni ministri. Potem ko so nekateri mediji v minulih dneh ugibali, da bo odločitev vlade odvisna od stališča premierja, je dejala: “Vprašajte predsednika vlade, kakšen je bil njegov razmislek na seji vlade. Je pa podprl tudi stališče ministrstva v tem delu.”
Slovenija je ena najglasnejših podpornic Palestine, priznala je njeno neodvisnost in suverenost, med drugim je podprla vse napore za trajno premirje v Gazi, zaradi svoje drže pa uživa priznanje, je poudarila Fajon, ki ocenjuje, da državi današnja odločitev ne bo škodila.
Podaljšan rok za pridružitev?
Fajon je omenila tudi, da naj bi po neuradnih informacijah ICJ rok za pridružitev na prošnjo ene od držav znalo vnovič podaljšati, kar bi lahko pomenilo, da bi Slovenija še vedno imela čas za pridružitev tožbi.
Prav danes se je iztekel rok, do katerega so se lahko države pridružile tožbi južnoafriške republike na Meddržavnem sodišču zaradi izraelskega genocida v Gazi. Tožbi, ki jo je JAR vložila leta 2023, se je do zdaj pridružilo 15 držav, iz Evrope so se za to odločile Španija, Irska in Belgija.
Oglas