Ponedeljkov shod v Teheranu v podporo novemu vrhovnemu voditelju. Foto: Reuters
Modžtaba Hamenej je zatrdil, da Iran ne bo okleval z “maščevanjem krvi ubitih Irancev”, kar še posebej velja za napad na šolo v Minabu na jugu Irana, v katerem je bilo ubitih 168 ljudi, med njimi približno 110 otrok. Iran trdi, da je šolo zadela ameriška raketa, vendar ZDA zanikajo odgovornost.
V izjavi, ki so jo prebrali na iranski državni televiziji, je Hamenej še dejal, da mora Hormuška ožina ostati zaprta. “Vsekakor je treba uporabiti vzvod za blokiranje Hormuške ožine,” je dejal o strateški poti, skozi katero poteka prevoz petine svetovne nafte.
Države v okolici je Modžtaba Hamenej pozval, naj zaprejo ameriška vojaška oporišča, in hkrati opozoril, da bodo ta še naprej tarče iranskih napadov. Ob tem je sicer zatrdil, da Iran goji politiko prijateljstva s sosednjimi državami in da iranske sile merijo le na ameriška oporišča.
To je prva uradna izjava 56-letnega Hameneja, ki ga je iranska skupščina strokovnjakov imenovala za vrhovnega vodjo islamske republike po smrti njegovega očeta Alija Hameneja. Ta je bil ubit v prvih napadih ZDA in Izraela na Iran 28. februarja.
Pezeškijan zahteva priznanje iranskih pravic
Predsednik Irana Masud Pezeškijan je predstavil pogoje za konec vojne, ki se po njegovih besedah lahko konča le s priznanjem iranskih legitimnih pravic, plačilom odškodnine in trdnimi mednarodnimi jamstvi, ki bi zagotovila trajno končanje napadov na Iran.
Kot je v sredo zvečer še sporočil na družbenem omrežju X, je med pogovorom z voditeljema Rusije in Pakistana “ponovno potrdil iransko zavezanost miru na območju”. Odgovornost za vojno je pripisal ZDA in Izraelu.
Izrael je v četrtek izvedel nove napade na Bejrut. Foto: Reuters
Ameriški obveščevalni podatki kažejo, da je iransko vodstvo še vedno večinoma nedotaknjeno in da mu po skoraj dveh tednih ameriških in izraelskih napadov ne grozi propad, so sporočili dobro obveščeni viri.
Kot navajajo, številna obveščevalna poročila zagotavljajo “dosledno analizo, da režimu ne grozi” propad in da “ohranja nadzor nad iransko javnostjo”.
Netanjahu: Iran ni več isti
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na svoji prvi novinarski konferenci od začetka vojne proti Iranu dejal, da Iran po skoraj dveh tednih skupnih ameriško-izraelskih napadov ni več isti. Po njegovih besedah so zadali hude udarce njegovim elitnim silam, kot sta revolucionarna garda in prostovoljna milica Basidž. Kot je povedal, je cilj Izraela preprečiti Iranu, da selitev jedrskih in balističnih projektov pod zemljo.
“Lahko ustvarimo pogoje za spremembo režima, a od Irancev je odvisno, ali bodo šli na ulice,” je dejal Netanjahu in razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja skoraj vsak dan, pogovore pa je opisal kot “odkrite”.
Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social znova opozoril na grožnjo, ki bi jo svetu predstavljala iranska pridobitev jedrskega orožja.
“ZDA so daleč največji proizvajalec nafte na svetu, zato ko se cene nafte dvignejo, zaslužimo veliko denarja. Vendar je zame (…) veliko bolj zanimivo in pomembno, da preprečimo zlobnemu imperiju Iranu, da bi pridobil jedrsko orožje, uničil Bližnji vzhod in svet. Nikoli ne bom dopustil, da bi se to zgodilo,” je zapisal.
Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je začela 28. februarja z napadi ZDA in Izraela na Iran, močno vpliva na cene nafte, predvsem zato, ker je promet skozi Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključni vpliv, praktično zastal. Ožina namreč velja za pomembno pomorsko pot za prevoz nafte.
Nadaljevanje medsebojnih napadov
Izrael in Iran sta danes nadaljevala medsebojne napade. Iranska vojska je dejala, da je ciljala izraelske vojaške baze in sedež notranje varnostne službe Šin Bet. Izraelska vojska pa je po lastnih navedbah v Iranu zadela objekt, namenjen razvoju jedrskega orožja.
Teheran je prav tako nadaljeval napade na ladje ob Hormuški ožini ter naftno in drugo infrastrukturo na Bližnjem vzhodu.
Teheran po ameriško-izraelskih napadih. Foto: Reuters
O napadih na tankerje in tovorne ladje poročajo iz Iraka in Savdske Arabije. Ponoči so iranske sile napadle tudi rezervoarje za gorivo v Bahrajnu, Rijad pa je prestregel drone, ki so leteli proti naftnemu polju Šajba. Tarča napadov z brezpilotnimi letalniki sta bila tudi Kuvajt in Združeni arabski emirati.
ZDA in Izrael naj bi izvedle zračne napade v iraški provinci Anbar, v katerih je bilo po poročanju iraških medijev ubitih približno 27 pripadnikov proiranske milice Hašed al Šabi. Italijanske oblasti pa so sporočile, da je bila v napadu na Irak zadeta italijanska baza v iraškem Kurdistanu, žrtev ni bilo.
Izraelska vojska je nove smrtonosne napade izvedla tudi na položaje šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Hezbolah pa je izstrelil več raket proti Izraelu.
Oglas