Medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, se v varnostnih analizah vse pogosteje omenjata tudi dve državi Zahodnega Balkana – Albanija in Kosovo. Čeprav sta geografsko oddaljeni od območja neposrednih spopadov, ju nekateri analitiki in regionalni mediji navajajo kot potencialni tarči iranskih povračilnih ukrepov, poroča Jutarnji list. Razlogi za takšne ocene izhajajo iz kombinacije političnih stališč, vojaške prisotnosti zaveznikov ter prisotnosti iranske opozicije na njunem ozemlju.
Jasna politična podpora ZDA in Izraelu
Albanija in Kosovo sta bili med prvimi državami, ki sta po začetku napadov na Iran javno izrazili polno podporo Združenim državam Amerike in Izraelu ter obsodili iranske napade na države v regiji Perzijskega zaliva. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je ob tem poudarila, da upa, da bodo dogodki prinesli več svobode iranskemu prebivalstvu. Takšna stališča dodatno utrjujejo politično razdaljo med Prištino, Tirano in Teheranom.
Kosovska predsednica Vjosa Osmani. FOTO: AFP
Odnosi med Iranom in obema državama so sicer že dlje časa omejeni. Iran ne priznava neodvisnosti Kosova, Albanija pa je po več kibernetskih incidentih celo prekinila diplomatske odnose z Iranom. V širšem regionalnem kontekstu je zanimiv tudi odnos Irana s Srbijo. Beograd je v preteklosti odpravil vizume za iranske državljane kot znak hvaležnosti za iransko nasprotovanje kosovski neodvisnosti. Ko pa so iranski državljani začeli izkoriščati brezvizumski režim za vstop v Evropsko unijo, je Srbija pod pritiskom Bruslja ponovno uvedla vizumsko obveznost.
Strateška infrastruktura na Balkanu
Eden ključnih razlogov, zakaj se Albanija in Kosovo pojavljata v iranskih grožnjah, je prisotnost dveh pomembnih objektov, ki jih Teheran vidi kot sovražne. Na Kosovu se nahaja vojaška baza Camp Bondsteel, največja ameriška vojaška baza na Zahodnem Balkanu, ki deluje v okviru misije KFOR pod okriljem zveze NATO. V Albaniji pa deluje taborišče Ashraf 3, kjer živi približno 3000 članov iranske opozicijske organizacije Mujahideen-e-Khalq (MEK). MEK je del Nacionalnega sveta odpora Irana (NCRI) in že desetletja predstavlja enega najbolj organiziranih opozicijskih gibanj proti iranskemu režimu. Organizacija je sodelovala v revoluciji proti Mohamedu Rezi Pahlaviju, kasneje pa se je obrnila proti režimu ajatolaha Ruhollaha Homeinija.
Pripadniki zemeljske posadke nameščajo zaščitni pokrov motorja na bombnik B-1 ameriških zračnih sil v letalski bazi RAF Fairford v Veliki Britaniji med zaostrovanjem konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom. FOTO: Phil Noble Reuters
Med iransko-iraško vojno je sodelovala s Saddamom Huseinom, zaradi česar ostaja v Iranu zelo sporna. Združene države so organizacijo do leta 2012 uvrščale na seznam terorističnih organizacij, nato pa so jo s tega seznama umaknile. Ko je postalo življenje članov organizacije v Iraku nevarno, je Albanija leta 2013 na pobudo Združenih držav in Združenih narodov sprejela več tisoč članov organizacije kot humanitarno gesto. Nastanjeni so bili v zaprtem kompleksu v kraju Manzë pri mestu Durrës. Uradni dogovor je predvideval, da se člani organizacije v Albaniji ne bodo politično udejstvovali. Kljub temu Iran Tirano redno obtožuje, da dopušča uporabo svojega ozemlja kot baze za delovanje proti Islamski republiki.
Kibernetski napadi kot del konflikta
Napetosti med Iranom in Albanijo so se že večkrat pokazale v obliki kibernetskih napadov. Največji je bil zabeležen septembra 2022, ko je bila napadena ključna albanska državna infrastruktura. Albanija je takrat prejela tehnično pomoč Združenih držav in Izraela, zveza NATO pa je sklicala izredno zasedanje in obsodila napad na svojo članico. Marca 2026 so albanski mediji poročali o novem incidentu, ko so hekerji vdrli v informacijski sistem albanskega parlamenta. Ob objavi elektronskih sporočil nekaterih poslancev so zapisali sporočilo: »Ne bomo dovolili, da tisti, ki podpirajo teroriste MEK, mirno spijo.«
Ljudje opazujejo dim po izraelskem raketnem napadu v četrti Bašura v središču Bejruta, potem ko je izraelska vojska napovedala val napadov na cilje v libanonski prestolnici. FOTO: Joseph Eid Afp
Kljub omenjenim incidentom v Tirani in Prištini ocenjujejo, da neposredna vojaška grožnja ostaja malo verjetna. Albanski premier Edi Rama je poročila o možnem iranskem napadu označil za neutemeljena in zlonamerna. Po njegovih besedah članstvo v zvezi NATO predstavlja ključno varnostno jamstvo. Morebitne iranske rakete bi morale namreč do Albanije preleteti zračni prostor več držav članic zavezništva, kar bi zelo verjetno privedlo do njihovega prestrezanja. Kljub temu se na družbenih omrežjih v regiji pojavljajo provokativni pozivi in teorije zarote. Nekateri uporabniki v Srbiji so celo pozivali Iran k napadu na ameriško bazo Bondsteel na Kosovu in objavili njene koordinate. Zveza NATO je takšne trditve zavrnila kot popolnoma neutemeljene in poudarila, da misija KFOR razpolaga z dovolj zmogljivostmi za zagotavljanje stabilnosti in varnosti na Kosovu.