Ameriški protizračni sistem Patriot. Foto: AP
Nedavno sta balistični raketi, domnevno iz Irana, dosegli zračni prostor Turčije. Obe so prestregli Natovi sistemi za zračno in protiraketno obrambo, ki varujejo tudi nebo nad Slovenijo.
Zaveznice so že trenutek izstrelitve balistične rakete v Iranu zaznale s satelitskimi sistemi, Natovo poveljstvo je raketo ves čas spremljalo na poti iz Irana prek Iraka in Sirije. Natovi sistemi za zračno in protiraketno obrambo so jo sestrelili takoj po vstopu v turški, torej Natov zračni prostor, nad mestom Gaziantep. Tako je nedavne dogodke nad Turčijo razložil brigadir Slovenske vojske (SV) Milan Žurman.
Natov sistem za zračno in protiraketno obrambo
Države članice zavezništva so vključene v sistem zračne in protiraketne obrambe. To je nekakšen neviden dežnik, pod katerim so združeni vsi radarski sistemi in senzorji, razporejeni znotraj območja, ki ga pokriva vrhovno poveljstvo Nata za Evropo (SECUR). Glavno poveljstvo je v Ramsteinu, dve operativni poveljstvi pa sta v Madridu v Španiji in v Uedemu na nemško-nizozemski meji. Špansko operativno poveljstvo skrbi za evropsko celino južno od Alp, nemško za severno. V ta poveljstva se stekajo informacije o dogajanju v zračnem prostoru držav članic, te ga zaznavajo prek številnih radarskih sistemov. Evropa je prekrita z radarji – v Turčiji jih je denimo 10, v Grčiji 13, v Italiji 15, v Sloveniji so trije – in tako naprej po vsej celini.
“Radarji zaznajo tudi balistične rakete, ki po izstrelitvi celo prečkajo Karmanovo ločnico oziroma rob vesolja, torej tudi do 100 kilometrov visoko,” pojasnjuje brigadir Žurman.
Kako deluje protiraketna obramba?
Ob radarjih, ki zaznajo “nezaželene stvari” v zraku, so v državah nameščeni še sistemi za uničenje teh plovil. Gre za številne tipe orožja, kot je na primer ameriški sistem zemlja-zrak Patriot, pa sistem THAAD in tudi najzmogljivejši sistem AEGIS. Lokacije nekaterih izmed teh sistemov so skrite, druge znane. Patrioti, denimo, med drugim stojijo blizu Varšave in Ankare, medtem so Grki enega od svojih protiraketnih sistemov pred nekaj dnevi premaknili bolj severno v bližino Bolgarije. Tam so oblasti zaradi razmer v regiji trenutno previdnejše, in ker Bolgarija nima sistemov za uničenje sovražnih raket, ji bo to podporo nudila zavezniška Grčija.
Na poti v Slovenijo trije sistemi zračne obrambe IRIS-T
Tudi Sloveniji protiraketni ščit nudijo okoliške države. “Trenutno teh zmogljivosti še nimamo, smo v fazi pridobivanja, zato se naslanjamo na zvezo Nato,” pravi brigadir Žurman. Slovenija ima naročene tri baterije nemškega protiraketnega sistema Iris-T srednjega dosega, prvi sistem naj bi v Slovenijo prišel prihodnje leto.
Sorodna novica
Vlada potrdila dogovor glede nabave nemškega protizračnega sistema iris-t
Oddaljenost Irana od Slovenije
Pomočnik načelnika generalštaba Slovenske vojske poudarja tudi, da je glede na javno dostopne podatke o dosegu iranskih raket praktično nemogoče, da bi njihova balistična raketa vstopila v slovenski zračni prostor. Doseg običajno uporabljenih iranskih raket ne presega 2500 kilometrov, medtem je zračna razdalja med Teheranom in Ljubljano okoli 3300 kilometrov. Tudi brezpilotni letalniki šahed, o katerih se v zadnjem času veliko govori, ne letijo dlje do 2500 kilometrov. Občasne težave pri zaznavanju letalnikov, ki so posledica njihove majhnosti in nizkega letenja, države Nata po navedbah strokovnjakov pospešeno odpravljajo z razvojem novih in še naprednejših protidronskih sistemov.
Bi lahko balistična raketa iz Irana dosegla Slovenijo?
Oglas