Zmagovalec rebalansa proračuna je orožje, pravi opozicija. Aktualna Janševa vlada pa, da zgolj izpolnjuje zaveze, ki jih je dala prejšnja Golobova vlada. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Opozicija je opozorila, da je zmagovalec rebalansa orožje, koalicija pa, da gre za izpolnjevanje zavez prejšnje vlade.
Oglas
Po pojasnilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Kristine Šteblaj se ključna povečanja glede na lani sprejeti proračun na odhodkovni strani nanašajo na zaveze, ki jih je Slovenija sprejela bodisi v relaciji do mednarodnih inštitucij, precejšnji del pa je vezan tudi na načrt za okrevanje in odpornost. “Ostali ključni dvigi na odhodkovni strani pa so povezani tudi z zakoni, ki so bili sprejeti lani po tem, ko je bil državni proračun v državnem zboru že sprejet,” je dodala.
Odbor za finance je pregledal rebalans proračuna. Foto: DZ/Klara Gojčič
Sorodna novica
Šircelj: Rebalans zasnovan v smeri večje učinkovitosti porabe. A nikomur nič ne jemlje.
Boštjančič kritično: Ne najdem besed
Poslanec Svobode Klemen Boštjančič je izpostavil, da je bil minister za finance Andrej Šircelj ob prevzemu funkcije kritičen do proračuna, češ da je pretiran, netransparenten, nevzdržen. Danes predlagate rebalans, ki dviguje tako odhodke kot prihodke. “In če je bil prvotni proračun pretiran, potem za tega ne najdem besed,” je dejal.
V predlogu rebalansa po besedah nekdanjega finančnega ministra ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti enega samega primera racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo. “Edino omembo najdem v obrazložitvi, kjer piše, da se ukrepi za ponovno uravnoteženje proračuna pripravljajo za prihodnji dve leti. Napovedani so, predloženi niso. To je težko razumeti kakorkoli drugače kot preložitev”, je dejal.
Boštjančič je spomnil, da je primanjkljaj državnega proračuna lani znašal 2,4 odstotka BDP, letos ga vlada načrtujete v višini 2,9 odstotka BDP. “Torej se povečuje za 0,5 odstotne točke BDP, in to v letu, ko je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju z medletno petodstotno rastjo raslo najhitreje v Evropski uniji. V takšnem letu se primanjkljaj znižuje, vaš raste,” je izpostavil.
Z rebalansom so povečali tako prihodke za 6,3 odstotka, kot odhodke za 6,2 odstotka. Foto: Pixabay
Ratajc in Bratušek: Poraženec je zdravstvo, zmagalo je orožje
Darko Ratajc (SD) je ocenil, da je praženec rebalansa zdravstvo, ki izgublja 100 milijonov evrov, predsednica komisije iz vrst Svobode Alenka Bratušek pa zmagovalca vidi v orožju. “Hočete ali nočete, dejstvo je, da se boste najedli svojih besed iz časa sprejemanja proračuna za leto 2026, ki je bil na odhodkovni strani mnogo nižji, pa je bil za vas grozen, z njim je bilo vse narobe, zdaj je za milijardo višji, pa ga zagovarjate in ga boste verjetno tudi potrdili,” je izpostavila. “Zaradi odlične gospodarske situacije, ki ste jo dobili v roke, bodo prihodki očitno višji za 40 milijonov evrov. Pričakovala bi, da jih namenite za ukrepe, ki bi v res veliki draginji koristili upokojencem, recimo 500 evrov božičnice, kot so nekateri obljubljali na volitvah,” je še povedala Bratušek.
Golob je dal zavezo Natu, pravi aktualna vlada kot argument za povečanje sredstev za obrambo. Foto: Žan Kolman/KPV
Sorodna novica
Vlada potrdila rebalans; Janša opozoril na preobsežen javni sektor in “močvirje birokracije”
Poglajen: Golob je dal zavezo Natu
Predlogu rebalansa sta v bran stopila poslanca SDS Rado Gladek in Andrej Poglajen. Gladek je izpostavil, da pri rebalansu “ne govorimo o nekih povišanjih, da bi si ta vlada izmislila neke nove odhodke, gre absolutno samo za prilagoditev na trenutno stanje,” je dejal.
Poglajen je izpostavil, da je nekdanji premier Robert Golob v Haagu dal zavezo Natu, da bo Slovenija do leta 2032 postopno dvigovala izdatke za obrambo. “Lahko bi se nekako strinjal z besedami kolegice Bratušek, da je zmagovalec orožje, vendar je orožje na zmagovalni podium postavila prav vaša vlada. Vaša vlada je dala to zavezo, ne (aktualni premier op. a.) Janez Janša,” je poudaril.
Komisija pozvala k ukrepom za pokritje izpada zaradi interventnega zakona
Komisija je po koncu izredne seje DZ-ja nadaljevala sejo o javnofinančnih učinkih interventnega zakona o ukrepih za razvoj Slovenije. Komisija je ob obstrukciji koalicije vlado pozvala, naj predstavi ukrepe, s katerimi bo pokrila izpad v državnem proračunu ter v zdravstveni in pokojninski blagajni zaradi interventnega zakona o ukrepih za razvoj Slovenije.
Pričakovani izpad v javnih financah zaradi sprememb, ki bi jih uvedel zakon, je eden glavnih razlogov, da med drugim sindikati in opozicija nasprotujejo zakonu in pozivajo k referendumu. Opozarjajo, da predlagatelji zakona ali vlada niso predstavili protiukrepov, s katerimi bi država manko nadomestila, in da bi zato lahko prišlo do varčevalnih ukrepov oz. zmanjšanja pravic ljudi, med drugim iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
Sorodna novica
Za obrambo po predlogu rebalansa proračuna ministrstva dodatnih skoraj 300 milijonov evrov
Komisija protiukrepe od vlade pričakuje v sedmih dneh, sklep pa navaja, da naj bi primanjkljaj v proračunski, zdravstveni in pokojninski blagajni dosegel skoraj milijardo evrov oz. več kot en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).
Predlagatelji zakona – poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov – so javnofinančne posledice zakona ocenili na 550 milijonov evrov, tej oceni se je pridružilo tudi ministrstvo za finance pod aktualnim vodstvom. Prejšnja vlada je medtem učinek zakona ocenila na 990 milijonov evrov, fiskalni svet pa je v tem tednu objavil oceno, da bi izpad lahko dosegel 1,2 milijarde evrov, da bi ga pa ublažila višja gospodarska rast, a ne v celoti, v 10 letih le do polovice.
Komisija je vlado tudi pozvala, naj pri pokrivanju primanjkljaja, ki bi ga povzročil zakon, ne posega v obstoječe pravice državljank in državljanov ter naj ne ruši socialne države. Poleg tega naj vlada pojasni, je še pozvala komisija, kako namerava spremljati učinke ukrepov iz zakona in kako se bo odzvala, če bo ugotovila, da ukrepi ne dosegajo želenih ciljev – to zlasti velja za vpliv nižjega davka na oddajanje premoženja v najem in nižjega DDV-ja na določena živila ter vpliv omejitve višine prispevkov na priseljevanje visokokvalificirane tuje delovne sile.
Današnje nadaljevanje seje so člani iz vrst SDS-a, NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov obstruirali. Kot so opozorili, lahko po poslovniku hkrati potekata seji največ dveh delovnih teles, po današnji izredni seji DZ pa so se začele tri – poleg te še seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter odbora za pravosodje.
Predsednica komisije za nadzor javnih financ Alenka Bratušek (Svoboda) je povedala, da je predsednik odbora za pravosodje Andrej Poglajen (SDS) sejo sklical zadnji in da zato tista seja odbora ne bi smela potekali hkrati s sejama komisij. Rado Gladek (SDS) in Dejan Zakrajšek (Demokrati) pa sta trdila, da seja odbora lahko poteka, ker je Poglajen prej rezerviral termin.
Aleksander Reberšek (NSi, SLS, Fokus) je, preden je zapustil sejo, v predstavitvi “razvojne kapice za telebane”, kot je poimenoval svoj prispevek k razpravi, nanizal argumente, zakaj bi morala Slovenija uvesti kapico na socialne prispevke. Med drugim je poudaril, da Slovenija zaradi obremenitve plač ne more zadržati najboljših strokovnjakov, denimo vrhunskih inženirjev, ki jih izobrazi, in slovenska podjetja ne morejo konkurirati za najboljši kader. Dal je primerjavo z vrhunskih športom in dejstvom, da gredo najboljši športniki v tujino, ker prerastejo slovensko okolje in jih slovenski klubi ne morejo zadržati.
Bratušek mu je odgovorila s podatki o višini plač inženirja strojništva (3500 evrov bruto), inženirja telekomunikacij (3900 evrov bruto), programerja računalniških aplikacij (3377 evrov bruto) in razvijalca programske opreme (3637 evrov bruto), ki da so daleč pod mejo za kapico, ki jo zakon postavlja pri 7500 evrov bruto. “Ukrep, ki stane proračun eno milijardo evrov, ki povprečnemu Slovencu pusti v denarnici 19 evrov, enemu odstotku najbogatejših pa več kot 20.000 evrov, zagotovo ni razvojni zakon. To je zakon, ki bo razgradil pokojninsko in zdravstveno blagajno,” je dodala Sara Žibrat (Svoboda).
Oglas