Javnim uslužbencem so preklicali sklep o hibridnem načinu dela v javni upravi. Med ministrstvi so velike razlike tako v praksi kot v usmeritvah in možnostih dela na domu za uslužbence in uslužbenke.
Vlada je v četrtek na redni seji obravnavala dosedanji režim dela na domu, ki ga je za marsikoga urejal hibridni način dela v državni upravi. Tega je sprejela prejšnja vlada avgusta leta 2022, po njem pa so javni uslužbenci en dan na teden lahko delali od doma, dva dneva v prostorih delodajalca, dva dneva pa sta bila stvar dogovora in delovnega procesa.
Preklican je hibridni način dela na domu, ki ga je uvedla prejšnja vlada.
Nekatera ministrstva so pravila spremenila že avgusta.
Podlago za delo na domu daje zakon o delovnih razmerjih.
Po preklicu sklepa o hibridnem načinu vlada navaja, da za javne uslužbence podlago za delo na domu daje zakon o delovnih razmerjih. Vlada pa ni ukinila dela na domu. Po odgovorih na vprašanja o njegovi ureditvi za uslužbence ministrstev je moč sklepati, da imajo ministrstva precejšnjo avtonomijo pri določanju prisotnosti na delovnem mestu.
Spremembe začeli uvajati prejšnji mesec
Že (pred)prejšnji mesec so se v nekaterih resorjih začele pripravljati ter sprejemati spremembe režima dela na domu. Z ministrstva za kmetijstvo pojasnjujejo, da je kmetijski minister Janez Cigler Kralj avgusta izdal usmeritev o delu na domu: po njej je zaposlenim omogočeno en dan na teden. Tistim, ki so od delovnega mesta oddaljeni več kot 70 kilometrov, je omogočen dodaten dan dela na domu; v utemeljenih primerih pa je ob odobritvi ministra mogoče na tak način delo opravljati tudi več dni.
Ministrstva imajo precejšnjo avtonomijo pri določanju prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu. FOTO: Jure Eržen
Na pravosodnem ministrstvu in upravi za probacijo so dopolnitve in spremembe pravilnika o opravljanju dela na domu prav tako sprejeli prejšnji mesec, veljajo pa od prvega septembra. »Obseg dela na domu smo zmanjšali,« pojasnjujejo bistvo novega režima ter dodajajo, da bodo spremembe pravil v prihodnjih mesecih spremljali ter analizirali z vidika organizacije dela, učinkovitosti, sodelovanja med zaposlenimi ter potreb posameznih delovnih procesov: »Na podlagi teh ugotovitev bomo presodili, ali so potrebne dodatne prilagoditve ureditve.«
Avgusta so tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) spremenili ureditev dela na domu: od 1. septembra delo praviloma opravljajo v prostorih delodajalca, delo na domu pa odobrijo le izjemoma in v posebej utemeljenih primerih. To na MIZM utemeljujejo z dogajanjem po združitvi prejšnjih ministrstev, ko se vzpostavljajo organizacijski procesi v novih enotah.
Ministrstva imajo, kot kaže, precejšnjo avtonomijo pri določanju prisotnosti na delovnem mestu.
Pri tem so na MIZM razčlenili še, da posamezna okoliščina – kot je oddaljenost od delovnega mesta – ni dovolj za odobritev dela na domu. Obstajati morajo »dodatne okoliščine, ki izkazujejo obojestranski interes«, in kot primer navedli dokazljivo večjo učinkovitost ali kakovost opravljanja dela pri delu na domu.
Podoben režim velja tudi na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU): delo na domu lahko uslužbenkam in uslužbencem MNZJU odobri nadrejeni (z ustreznimi pravnimi podlagami) le izjemoma oziroma v nujnih primerih: »S tem želimo zagotoviti, da delovni proces v organizacijski enoti poteka nemoteno. Zato praviloma takšnega načina opravljanja dela ni,« pojasnjujejo s še enega ministrstva, ki je nastalo z združitvijo treh ministrstev prejšnje vlade.
Samo argument oddaljenosti od delovnega mesta ni dovolj za odobritev dela na domu, pravijo v državni upravi. FOTO: Leon Vidic
Neenotni režimi se spreminjajo
Na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj napovedujejo, da bodo po preklicu sklepa o hibridnem delu še sprejeli odločitev o spremembah sedanje ureditve dela na domu. Nov pravilnik pripravljajo na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, z njim nameravajo omejiti delo na domu in zmanjšati število dni, ko zaposleni lahko delajo od doma. Za zdaj veljavni pravilnik zaposlenim omogoča do deset dni dela na domu na mesec.
Ministrstvo za zdravje ima tak način opravljanja dela urejeno s pravilnikom, po katerem lahko javni uslužbenci delo na domu – po dogovoru z nadrejenim – opravljajo največ dva dni na teden, pri čemer ne morejo od doma delati ob ponedeljkih. Z ministrstva dodajajo, da imajo javni uslužbenci za delo na domu sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki določa pogoje in način dela na domu. Ministrstvo za finance pa ne razkriva podrobnosti iz njihovega Pravilniku o občasnem opravljanju dela na domu.
Po novem delo na domu nekaterim javnim uslužbencem odobrijo le izjemoma in v posebej utemeljenih primerih. FOTO Matej Družnik
Od doma lahko delajo uslužbenci ministrstva za zunanje in evropske zadeve. »Kvota dela na daljavo je določena na mesečni ravni, najpogosteje do petkrat mesečno,« pojasnjujejo ureditev. Dodajajo tudi, da delo na domu ni opredeljeno po dnevih, saj gre za tedenski dogovor med zaposlenim in vodjo glede na delovne obveznosti v posameznih tednih. »Kljub določitvi v pogodbi mora nadrejeni dodatno potrditi uslužbencu, za katere dneve v okviru odobrene mesečne kvote mu dovoli opravljati delo na daljavo,« še pojasnjujejo specifiko.
Podobno neenotni oziroma raznovrstni načini veljajo tudi na drugih ministrstvih, ki nam včeraj do zaključka redakcije niso odgovorili na vprašanja o režimu dela na domu ter njegovi dopustnosti na njihovem ministrstvu. Toda na ministrstvu za kulturo naj bi prejšnji režim do treh dni dela na domu na teden zamenjali za en dan dela na domu tedensko – s tem, da dela na domu ne smejo opravljati v ponedeljek ali petek. Na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo nov pravilnik, spremembo smernic za delo na domu pripravljajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Tako bodo na različnih ministrstvih še vedno veljali različni vatli za delo na domu – razen za tiste, ki morajo od tega meseca praviloma delati v prostorih delodajalca vsak dan.