Književni prevajalec, urednik, kritik in pisatelj Aleš Berger praznuje 80. jublej. Bil je urednik za prevodno književnost pri Mladinski knjigi, iz francoščine in španščine je v slovenski jezik prevedel številna dela. Prejel je več nagrad, leta 2017 tudi Prešernovo nagrado za življenjski prevajalski opus. Foto: RTV SLO
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V času Evropskega tedna mobilnosti smo se na programu Ars temu posvetili s poezijo škotskega pesnika Thomasa Clarka in esejem Jureta Jakoba. Posebno pozornost pa posvečamo življenjskemu jubileju Aleša Bergerja, pisatelja, prevajalca, urednika in kritika, prejemnika Prešernove nagrade za življenjski opus, ki že več kot dve desetletji ustvarja avtorski opus zvrstno težko opredeljivih knjig. Gre za dnevnike, spomine, aforizme, epigrame, zapiske, besedne vratolomnosti, sezname in še kaj.
Oglas
Avtor: P. T., Program Ars
“Od mnogih poti po pokrajini lahko ob vsaki priložnosti izberemo eno samo, in namen hoje bo ohranjati odzivnost, skladnost s posledicami naše izbire, potrjevati izbrano pot, ne da bi zanikali druge.”
Ob začetku Evropskega tedna mobilnosti, vodilne evropske pobude za spodbujanje sprememb potovalnih navad, lahko to temo osvetlimo tudi s pesniškim jezikom, ki navdihuje znanost. Pesnitev Hvalnica hoji, ki jo je napisal škotski pesnik Thomas Clark, smo našli na začetku knjige z istim naslovom Shanea O’Mare profesorja za možganske raziskave na Univerzi Trinity v Dublinu. Celotno knjigo je namreč namenil hoji po dveh nogah, ki nas opredeljuje kot ljudi, saj ”hoja omogoča mobilnost našega uma na način, ki pri živalih ni mogoč,” zapiše Shane O’Mara, medtem ko Thomas Clark o tem govori na način besednega umetnika, velikega pohodnika po škotskih pokrajinah in otokih. Hvalnico hoji Thomasa Clarka je prevedla Sanda Šukarov, v Literarnem nokturnu jo je interpretiral igralec Rok Matek.
…
“Če bi hotel mimo vseh teh hiš priti ven, bi moral hoditi zelo dolgo. To bi bila utrudljiva hoja. Dobro sem vedel, da je po asfaltu in betonu teže hoditi kot po travi, zemlji ali pesku. Ko sem se vrnil na železniško postajo, sem bil utrujen, čeprav razdalja, ki sem jo prehodil, zame ni bila velika. Sploh ne. Navajen sem bil hoditi dlje.”
Esnik in esejist Jure Jakob. Foto: BoBo
Tudi slovenski pesnik in esejist Jure Jakob v svojem eseju Hoja piše o izkušnjah poti, ki v njegovem doživljanju in razmišljanju povezujejo različne prostore. Jure Jakob, pesnik in magister primerjalne književnosti, je za zbirko Hiše in drugi prosti spisi 2016 prejel Rožančevo nagrado za esejistiko. Takrat je žirija zapisala, da »ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno«. O nečem znanem – torej hoji – na opisan način pripoveduje tudi v izbranem eseju. V Izbrani prozi sta ga prebrala Maja Moll in Ivan Lotrič, glasbo je izbral Mihael Kozjek.
“Gledam naokoli in poslušam. Se premikam po prostoru tako, da se prostor lahko premika v meni. Hodim in vidim in slišim. Ali pa hodim in ničesar ne vidim in ničesar ne slišim. Samo razmišljam.”
…
“Normalno se ti zdi, ko daš posekati drevo, staro natanko, kot si sam. Ko požgeš dnevniške zapiske zadnjih tridesetih let – se pomladiš ali dokončno postaraš?”
Aleš Berger, pisatelj, prevajalec, urednik in kritik, dobitnik Prešernove nagrade za življenjski opus, je imel 18. septembra 2026 osemdeseti rojstni dan. Poleg opusa izjemnih prevodov iz francoščine, kot so Lautréamontovi Maldororjevi spevi, Prévertova poezija in Queneaujeva Cica v Metroju ter Vaje v slogu, je Aleš Berger leta 2004 objavil prvo leposlovno knjigo Zagatne zgodbe, zbirko kratke proze, potem pa še več zvrstno težko opredeljivih knjig. Gre za dnevnike, spomine, aforizme, epigrame, zapiske, besedne vratolomnosti, sezname in še kaj. Vedno z nevidno rdečo nitjo in sporočilom. Najdemo jih v knjigah Omara v kleti, Povzetki, Arles, večkrat, Breze, Vicmaher. Leta 2023 je izšel njegov pesniški dnevnik, nastal med junijem 2021 in junijem 2023, z naslovom Navsezadnje.
“Kot bi bila hkrati prižgana množica ekranov in na vsakem drobec druge zgodbe. Za hip sem doma in prijatelj me ogovori po francosko; v veliki sobi nekje me čakajo znanci z različnih koncev, ki se nikdar niso videli. Nick Cave ima sestro, ki mi je v tisti knjigarni poudarjeno naklonjena. Nekdo kuha ‘čaj pogrebčalnik’. Vem, da ni res, kdaj pa kdaj celo odprem oči, a lisa na stropu me vsrka v spet novo galaksijo. Nežen glas od nekod, ko stopam skoz velika grajska vrata in hočem pravzaprav na morje.”
Za Literarni večer smo izbrali odlomke iz vseh teh knjig Aleša Bergerja, ki ga je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič, za oddajo je sam prebral odlomek iz dela Arles, večkrat. Odlomke drugih besedil je prebral igralec Matej Puc.
Slikar, grafik in fotograf Veno Pilon. Foto: Pilonova galerija Ajdovščina
“Takrat so peli Trije labodje, ki so utihnili, ko je Podbevškov Človek z bombami s silno detonacijo vzdramil ljubljansko meščanstvo, ko je Kogoj razglašal uglašene klavirje nedeljskih ljubiteljev in po svoje vežbal pevski zbor v operi.”
Ob 130. obletnici rojstva Vena Pilona, slikarja, grafika in fotografa, v tokratni oddaji Spomini, pisma in potopisi uvrščamo Pilonove spomine na študentska leta in prijatelje v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Berlinu in Firencah. Veno Pilon je po burnih letih v ruskem ujetništvu in študijskem obdobju – vse to je opisal v leta 1965 objavljeni avtobiografiji Na robu – večinoma živel v Parizu. Tam se je, potem ko se je skoraj v celoti odvrnil od slikarstva, največ ukvarjal z umetniško in portretno fotografijo. Občasno se je vračal v domovino, za daljši čas v letih 1947 in 1948, ko je soustvarjal scenografijo za prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji. Odlomke iz Pilonove avtobiografije je izbral Tone Frelih, prebral jih je Pavle Ravnohrib, oddajo je režiral Boštjan Vrhovec. ….
Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim spada med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Literarni potret je pripravila Zarja Vršič, ki je novelo tudi prevedla. ….
Mineva 100 let od rojstva pisatelja Roalda Dahla. Foto: AP
Septembrske Humoreske tega tedna namenjamo britanskemu pisatelju Roaldu Dahlu ob njegovi 110. obletnici rojstva. V dveh delih smo poslušali zgodbo William in Mary, ki jo je dramatizirala Tesa Drev Juh, v dveh delih pa bo na sporedu tudi hudomušna zgodba Župnikov konjiček, v prevodu Ane Barič Moder in interpretaciji Gregorja Čušina. ….
Jana Juráňová je večkrat nagrajena slovaška pisateljica, dramatičarka, esejistka, prevajalka, publicistka, urednica in založnica se v svojem zavzetem in širokem delovanju posveča zlasti problematiki spola in položaju žensk v družbi, ki ju obravnava posebno občutljivo in z ustvarjalno svežino. V svojem literarnem ustvarjanju zelo uspešno načenja ne le spolne stereotipe, temveč tudi slovaške mite in se z nemajhno ironijo loteva razstavljanja idealiziranih in poveličanih podob velikih mož slovaške zgodovine. Odprto se opredeljuje do najbolj žgočih vprašanj novega tisočletja, predvsem povezanih z identitetami, ki jih konservativni srednjeevropski prostor zavrača. Literarni večer je pripravila Diana Pungeršič, uredila ga je Tina Kozin.
Literarne oddaje med 20. in 26. septembrom 2026
Nedelja, 20. september
Humoreska tega tedna – 14.00 (Ars)Roald Dahl: Župnikov konjiček – 1. del
Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)Veno Pilon: Na robu
Literarni portret – 22.05 (Ars)Jahja Haki: Svetilka um Hášim
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Paul Carroll: Tihožitje
Ponedeljek, 21 september
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem
Torek, 22. september
Literarni večer – 21.00 (Ars) Jana Juráňová: NičvrednicaLiterarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Uroš Zupan: Skrivnostna podlaga
Sreda, 23. september
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Pia Tafdrup: Okužba
Četrtek, 24. september
Literarni večer – 21.05 (Prvi)Francis Scott Key Fitzgerald: ob 100. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Bardhyl Maliki: Pesmi
Petek, 25. september
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)Fran Milčinski: Upokojeni rodoljub
Sobota, 26. september
Izbrana proza –18.00 (Ars)Gelč Jontes: Mlekarica Johana – ob 120. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Dai Weina: Eno samo cvetenje v temi
Oglas



