Foto: BoBo
Preverjali smo izjave kandidatov za poslance državnega zbora, ki so v MMC-jevih klepetih bralcem odgovarjali na vprašanja v povezavi z migracijami. Bralce je zanimalo predvsem, kako v družbo vključevati tuje delavce, ki predstavljajo vse večji delež delovno aktivnega prebivalstva, ter kakšno politiko bi kandidati zavzeli do ljudi, ki v državo vstopajo bodisi zakonito bodisi nezakonito in prihajajo z vojnih območij, iz držav z omejeno politično svobodo in težkimi življenjskimi razmerami.
Število nedovoljenih prehodov meja v EU-ju in Sloveniji v zadnjih dveh letih upada
Lani je že drugo leto zapored število nezakonitih prehodov meja upadlo tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Slovenska policija je leta 2025 obravnavala 28.200 nedovoljenih vstopov v državo, kar je za skoraj 40 odstotkov manj kot leta 2024 (46.192) in več kot pol manj v primerjavi z letom 2023 (60.587).
Podobno kažejo podatki Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Število odkritih nezakonitih prehodov evropskih meja se je lani v primerjavi s predlani zmanjšalo za več kot četrtino. Zunanje meje EU-ja je leta 2025 prečkalo približno 178.000 prebežnikov, kar je manj kot polovica v primerjavi z letom 2023 (380.000).
Dan Juvan (Levica in Vesna) je na vprašanje, kako ocenjuje trenuten pristop EU-ja glede ilegalnih migracij odgovoril, da “če EU ne bo nastopil proti vojni in za mir oziroma bo v razmerju do ZDA igral hlapčevsko vlogo, če ne bo skupaj z drugimi državami odgovarjal na podnebne težave, bo migracij v prihodnje še več”.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, med najpogostejšimi razlogi za mednarodne migracije navaja iskanje dela, beg pred vojno in nasiljem, vedno več ljudi beži tudi pred posledicami podnebnih sprememb, največkrat pa svoje domove zapuščajo zaradi kombinacije omenjenih dejavnikov. Dan po napadu na Iran je organizacija v sporočilu za javnost opozorila, da bo zaradi novih napetosti na Bližnjem vzhodu še več družin prisiljenih, da zapustijo svoje domove. Po podatkih IOM-a je v regiji zaradi vojn, nasilja in nesreč že več kot 19 milijonov notranje razseljenih ljudi, njihov položaj pa se bo še poslabšal. Po podatkih visokega komisarja ZN za begunce v povprečju dve tretjini vseh beguncev običajno zatočišče poišče v sosednjih državah.
V Sloveniji so bili med tistimi, ki so lani nezakonito prečkali mejo, najpogosteje obravnavani državljani Afganistana, Egipta, Bangladeša in Maroka. Število Palestincev, ki so izrazili namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, je bilo relativno nizko, skupaj 820, a se je njihovo število opazno povečalo v primerjavi z letom 2024, ko je namero za pridobitev azila izrazilo 278 Palestincev. Podatki policije letošnjega januarja kažejo, da je prošnjo za mednarodno zaščito pri nas podalo 142 državljanov Sudana, medtem ko jih v lanski januarski statistiki ni bilo zaznati. Na drugi strani je močno upadlo število prošenj sirskih državljanov, leta 2024 jih je namero izrazilo skoraj 15 tisoč, lani manj kot 1500.
Slovenija med državami, ki ugodijo manj kot 10 odstotkom prosilcev za azil
Kandidat za poslanca Miha Kordiš je v MMC-jevem klepetu zapisal, da je “pravica do azila, če se ne motim, omejena bolj kot v kateri koli drugi evropski državi”.
Kot je za MMC pojasnil Miha Blažič iz Ambasade Rog je Slovenija res na repu Evropske unije po številu obravnavanih prošenj za mednarodno zaščito, prav tako tudi po številu odobrenih prošenj. Temu pritrjujejo tudi podatki Eurostata, ki kažejo, da je bila Slovenija leta 2024 med državami, ki so v končnih odločbah mednarodno zaščito zagotovile manj kot 10 desetim odstotkom prosilcev.
Poljska med državami z največ begunci iz Ukrajine
Zmago Jelinčič je v klepetu zapisal, da bi morala Slovenija “ravnati kot Poljska in ne sprejeti nobenega migranta”.
Na Poljskem je lani živelo skoraj milijon Ukrajincev, kar jo uvršča med države z največ begunci v Evropi. Drži pa, da je Poljska lani napovedala, da ne bo vključena v mehanizem evropskega migracijskega pakta, namenjenega premeščanju migrantov iz bolj v manj obremenjene države članice. Prav tako Poljska ni sodelovala v obveznih kvotah EU-ja za prerazporeditev prebežnikov po migrantski krizi iz leta 2015, a je kasneje Sodišče EU-ja ugotovilo, da je skupaj s Češko in Madžarsko kršila pravo EU-ja. Večina beguncev na Poljskem tako prihaja iz sosednje Ukrajine, in ne iz Afrike ali Bližnjega vzhoda.
Drugačna obravnava beguncev iz Ukrajine in drugih delov sveta
Boris Žulj iz koalicije Alternativa za Slovenijo je v MMC-jevem klepetu zapisal, da smo doslej v Sloveniji obravnavali begunce “po svojem političnem okusu” in da “ukrajinske begunce obravnavamo drugače kot pribežnike z drugih vojnih območij”.
Blažič iz Ambasade Rog meni, da izjava drži, in dodaja, da so bili begunci iz Ukrajine obravnavani po drugačnem postopku. “Lahko so legalno pripotovali v Slovenijo in v druge države Evropske unije ter tukaj zaprosili za zaščito in jo takoj tudi dobili, brez vseh teh dolgotrajnih postopkov. Brez dvoma drži, da so bila zanje vzpostavljena druga merila kot npr. za begunce z drugih vojnih območij. A to še ne pomeni, da je ukrajinskim beguncem “zelo lahko” in da je zanje popolnoma poskrbljeno, daleč od tega. Tudi ukrajinski begunci, ki želijo ostati, morajo zaprositi za azil, kar pomeni, da jih čakajo isti postopki in da se spoprijemajo s podobnimi težavami kot drugi prosilci za azil,” pojasni Blažič in doda, da resda dvojni standardi obstajajo, a to še ne pomeni, da gre za skupino ljudi, ki je v naši družbi na kakršen koli način privilegirana.
Miha Kordiš iz stranke Mi, socialisti! je zapisal, da “država prebežnikom ne pomaga, običajno so psihično popolnoma uničeni, v kremplje jih dobijo kriminalne tolpe, pogoste so zlorabe drog in alkohola”.
Ljudje, ki prihajajo z vojnih območij ali z območij, kjer je zelo veliko nasilja, so pogosto travmatizirani, za njimi je težka pot, prvemu delu izjave pritrdi Miha Blažič. Glede izpostavljenosti prebežnikov kriminalu in mamilom pa opaža, da se je stanje v zadnjih letih nekoliko popravilo. “Prosilci za azil zdaj hitreje dobijo dovoljenje za delo kot prej, imajo možnost delati, s čimer se jim odpre več možnosti vključevanja v družbo,” pojasni Blažič. “Ljudje, ki so dolgo v azilnem sistemu, nimajo dostopa do trga dela, se ne morejo vseliti v svoja stanovanja in si ustvariti svojega življenja, tako seveda postanejo lahke tarče teh združb, drog itn. Z delom pa se jim omogoči neka alternativa, vključitev v družbo, niso več odvisni od drugih mrež.”
Foto: BoBo
Naraščanje števila tujih delavcev
Eden od bralcev je v MMC-jevem klepetu več predstavnikov strank vprašal, kako gledajo na povečanje zakonitega priseljevanja tuje delovne sile in ali menijo, da bi morali tovrstno priseljevanje v prihodnje zamejiti. Jernej Štromajer iz stranke SD sicer ni podal konkretnega odgovora na vprašanje, je pa zapisal, da je “v Sloveniji že zdaj veliko tujih delavcev in žal smo v preteklosti bili priča primerom, ko je prihajalo do velikih zlorab njihovih pravic in dostojanstva”.
Skupno je trenutno v Sloveniji delovno aktivnih skoraj milijon prebivalcev, pri čemer opazno narašča število tujih delavcev. Po podatkih Statističnega urada RS se je delež tujih državljanov med delovno aktivnim prebivalstvom (brez kmetov) s 15,8 odstotka v letu 2024 lani povečal na 16,1 odstotka. Če je bil leta 2020 delež tujih državljanov okoli 11 odstotkov, pa bi se po navedbah ministrstva za delo lahko leta 2030 dvignil že nad 25 odstotkov.
Prav tako drži navedba, da smo bili v preteklosti priča primerom, ko je prihajalo do zlorab tujih delavcev. Lani je oddaja Tarča poročala o zlorabah filipinskih delavcev. Maja lani je tudi Zavod RS za zaposlovanje na svoji spletni strani opozoril, da se ob naraščajočem številu delovnih migracij tujci znotraj EU-ja spopadajo z delovnim izkoriščanjem, prisilnim delovanjem v kriminalnih dejavnostih in prisilnim beračenjem. “Vse pogosteje so žrtve trgovine z ljudmi moški, zlasti za namen delovnega izkoriščanja v gradbeništvu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Žal so aktualna gibanja v Evropski uniji in tudi širše pokazali, da se ta pojav ne zmanjšuje, ampak se nenehno prilagaja in spreminja oblike delovanja, žrtve teh zlorab pa velikokrat delajo in bivajo v povsem nehumanih, človeku nevrednih razmerah,” so zapisali na ZRSZ-ju.
Po navedbah notranjega ministrstva prihaja predvsem do izkoriščanja delavcev iz azijskih držav. “Regionalni trendi kažejo večjo rekrutacijo ljudi iz Nepala, Pakistana, Bangladeša, Filipinov, Indije in drugih azijskih držav za delo v državah srednje in južne Evrope. Tovrstne migracije sicer povečujejo ponudbo delovne sile, v praksi pa to pomeni, da so nekateri delavci zaradi svoje ranljivosti prisiljeni sprejeti tudi nečloveške delovne razmere,” so zapisali.
Delodajalec mora zagotoviti 80 ur tečaja slovenščine
Miha Kordiš pa je med odgovori poudaril, da bi morali delodajalci vsakega tujega delavca obvezno naučiti slovenskega jezika v sklopu delovnega časa in brezplačno.
Z Zavoda RS za zaposlovanje so pojasnili, da je tujec na podlagi lažjega zaposlovanja lahko zaposlen na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja. “Po zaposlitvi tujca mora delodajalec v prvih šestih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega časa in brezplačno za tujca zagotoviti udeležbo v javnoveljavnem izobraževalnem programu za odrasle za učenje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur. O tej obveznosti mora delodajalec ob nastopu dela tujca pisno obvestiti v tujcu razumljivem jeziku.”
Kakšno vlogo bi morala pri zaposlovanju tujcev zavzeti državne institucije?
Klemen Grošelj (Prerod) pa je zapisal, da v stranki nasprotujejo nadaljevanju sedanjih praks, ko je zaposlovanje tujih delavcev v večini prepuščeno različnim agencijam. “Država mora imeti prek svojih agencij, Zavoda RS za zaposlovanje, CSD-jev in diplomatske mreže nadzor nad tem, kdo in pod kakšnimi pogoji vstopa v Slovenijo, tu prebiva in dela.”
Zaposovanja tujih delavcev preko agencij ureja zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V Delavski svetovalnici poudarjajo, da so nedvomno privrženci neposrednega zaposlovanja pri delodajalcu. “Ne nazadnje imamo še vedno vse preveč primerov, kjer delavci leta delajo pri “uporabniku” prek različnih agencij zgolj zato, ker lahko uporabnik bilančno prikaže, da ima nižji strošek dela. Je pa treba izpostaviti še eno, vse večjo problematiko, in sicer, da se med tuje delavce, še posebej iz držav, kot so Indija, Bangladeš, Nepal, Egipt, in delodajalce poleg različnih agencij – tudi iz držav njihovega izvora – vrinja vse več “posrednikov”. Posledično pa ti delavci vsakemu členu v tej verigi, vse do delodajalca, plačajo veliko denarja, kar ni nič drugega kot oderuštvo in nezakonita “poslovna praksa”,” so opozorili. V Delavski svetovalnici se strinjajo s stališčem, da bi morala nadzor nad zaposlovanjem tujcev prevzeti država. A so obenem opozorili, da bi morala država v tem primeru tudi zagotoviti primerne kadre in operativne zmogljivosti. Predvsem pa bi morala po njihovem mnenju izvajati nadzor nad delodajalci in iz postopka zaposlovanja sproti izključevati slabe delodajalce.
Zavod RS za zaposlovanje smo vprašali, kakšna je njegova vloga pri zaposlovanju tujcev. Pojasnili so, da so med drugim pristojni za izdajo dovoljenj za sezonsko delo, za izdajo soglasij k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU-ja ter za izdajo potrdil o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenj za sezonsko delo. Na Zavodu sicer že nekaj let opažajo razhajanja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, saj je stopnja zaposlenosti v Sloveniji že nekaj časa zelo visoka, kar pomeni, da v določenih panogah kadrov primanjkuje.
“Delovne migracije so realnost celotne širše regije, zato je nujno sinergijsko delovanje. Skladno s sprejeto Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije, je treba tujcem zagotoviti ustrezno integracijo. Na slovenski trg dela je treba načrtno privabljati strokovni kader in kader za poklice, ki so deficitarni, predvsem s področja zdravstva in socialnega varstva.”
Kot so pojasnili, zato doma in v tujini od leta 2024 intenzivno prirejajo različne zaposlitvene dogodke. “Pomemben poudarek je na mednarodnih dejavnostih, kot so sejmi “Življenje in delo v Sloveniji”, da bi privabili kadre iz tujine, predvsem za področja zdravstva, socialnega varstva in za odpravo posledic naravnih nesreč. Zavod si prizadeva izboljšati obveščenost tujih delavcev o delovnih pravicah in postopkih ter predvsem krepiti varne migracije,” so zapisali. Ob iskanju tujih delavcev hkrati tudi informirajo delodajalce in jim nudijo podporo pri zaposlovanju tujih delavcev iz tretjih držav. “Delavci iz EU-ja in tretjih držav predstavljajo vse pomembnejši delež delovno aktivnega prebivalstva. Zato je treba ozaveščati vse deležnike na trgu dela o pomenu delovnih migracij in zaščiti delavcev migrantov, da s svojimi dejavnostmi krepijo zavedanje o tem, da imajo delavci migranti enake pravice in enako obravnavo kot domači delavci, in jim v okviru svojih pristojnosti omogočajo uspešno vključitev v družbo in zmanjšujejo možnost njihovega izkoriščanja in morebitnih zlorab na delovnem mestu,” so zapisali.
Za učinkovito upravljanje delovnih migracij pa bo po njihovem treba še bolj okrepiti sodelovanje z drugimi institucijami. “Eden osrednjih ukrepov na tem področju je okrepitev informiranja delavcev v izvornih državah in izboljšanje njihovega dostopa do informacij o pravicah iz delovnega razmerja in uveljavljanja drugih življenjsko pomembnih pravic, postopkih zaposlovanja, zakonodaji ipd. na način, ki bo delavcem razumljiv,” so še zapisali.
Oglas