Beloruski diktator Aleksander Lukašenko je na mladinskem forumu v Minsku priznal, da bi Belorusijo v primeru, da bi leta 2020 odstopil s položaja predsednika države, najverjetneje doletela enaka usoda kot Ukrajino leta 2022.

“Poskusili so nas odtrgati od Rusije, to so poskusili storiti leta 2020. Če bi jim uspelo, bi se nam zgodilo to, kar se zdaj dogaja v Ukrajini – bogati in močni državi. Preizkusili so mene in preizkusili so vas. Ni jim uspelo,” je Lukašenko po navedbah beloruske tiskovne agencije Belta nagovoril zbrano mladino.

Ozadje: Aleksander Lukašenko je imel v mislih dogajanje v Belorusiji leta 2020, ko so v državi potekale predsedniške volitve. Belorusijo so takrat zajeli množični protesti, na katerih je več sto tisoč ljudi zahtevalo, da Lukašenko, ki je na volitvah prejel 80 odstotkov glasov, njegova protikandidatka Svetlana Tihanovska pa deset, odstopi s položaja predsednika države. Tega ni storil, beloruski varnostni aparat pa je proteste zatrl. Ruski predsednik Vladimir Putin je takrat medtem sporočil, da ima Lukašenko njegovo polno podporo. 

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko. | Foto: Reuters

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko.
Foto: Reuters

Izjemno priznanje med vrsticami: Če nisi z Rusijo, te doleti to, kar je Ukrajino

Lukašenko v svoji izjavi sicer ni dobesedno trdil, da bi Rusija zagotovo napadla Belorusijo, če bi sam odstopil s položaja, v državi pa bi zavel bolj demokratični, morda celo prozahodni veter.

A vendarle je bilo njegovo sklepanje precej bolj neposredno: če bi popustil protestnikom in bi se Belorusija torej začela oddaljevati od Moskve, bi Kremelj odgovoril po isti logiki, kot jo je uporabil proti Kijevu.

Rusija je invazijo Ukrajine 24. februarja 2022 med drugim upravičevala s potrebo po “demilitarizaciji” države, ki se je vse bolj obračala proti zvezi Nato in Evropski uniji. A med pravimi osrednjimi razlogi za ruski napad na Ukrajino je bilo po mnenju mnogih analitikov dejstvo, da je Rusija zavračala ukrajinsko vse bolj Zahodu naklonjeno držo in si je želela povrniti vpliv nad sosedo.

Aleksander Lukašenko je predsednik Belorusije od leta 1994.  | Foto: Guliverimage

Aleksander Lukašenko je predsednik Belorusije od leta 1994.
Foto: Guliverimage

Besede Aleksandra Lukašenka torej namigujejo nekaj, česar nihče v Kremlju še nikoli ni izrekel na glas: zvestoba Rusiji je pogoj za to, da se tvoji državi ne zgodi invazija. 

Američani, s katerimi je v stikih, Lukašenku niso neposredno predlagale oddaljitve od Rusije

Lukašenko je po navedbah beloruske tiskovne agencije Belta sicer še priznal, da mu ameriške delegacije, s katerimi je v rednih stikih, še nikoli niso neposredno nakazale želje, da bi se Belorusija začela odmikati od Rusije, niti na to v pogovorih nikoli niso namigovale.

Razumel je sicer, da si na Zahodu to potihem želijo, a cilj Zahoda po besedah Lukašenka nikoli ni bila Belorusija, temveč “s surovinami bogate zemlje proti vzhodu”.