Natovo letalo boeing E-3A s sistemom za opozarjanje in nadzor iz zraka AWACS. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vodja danske obveščevalne službe Thomas Ahrenkiel je na novinarski konferenci dejal, da bodo ruski hibridni napadi na zahodne države in članice Nata pogostejši, ti pa bodo “imeli večje posledice kot v preteklosti”.
Oglas
Dodal je, da obstaja “majhno, a naraščajoče tveganje”, da bi Rusija v prihodnjih mesecih sprožila omejen vojaški napad proti eni ali več državam Nata, ki mejijo na Rusijo.
Ahrenkiel je še dejal, da bi Rusija lahko izvedla napade z orožjem velikim dosegom, kot so brezpilotni letalniki ali rakete, pri tem napadla infrastrukturo, ki podpira Ukrajino, ali izvedla napade pod pretvezo z brezpilotniki ukrajinske proizvodnje.
Rusija je v preteklosti večkrat opozorila, da na zahodne države, ki Ukrajini ob ruski invaziji pomagajo z orožjem, obveščevalnimi podatki in vojaškimi svetovalci, gleda kot soudeleženke v vojni in s tem kot legitimne cilje napadov.
Dejal je, da bi Rusija lahko na obmejno območje Nata razporedila tudi omejeno število vojakov, morda pod pretvezo zaščite ruskih manjšin. “Cilj ni prevzeti države, ampak razdeliti Nato,” je dejal.
Danska obveščevalna služba je sklenila, da so možnosti ruske invazije “zelo malo verjetne”, vendar navaja, da tega “ni mogoče izključiti”, navaja Guardian.
Vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi Alexus Grynkewich je za agencijo Reuters dejal, da Nato “kot odziv na hibridne napade krepi izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov”. Ob tem je tudi komentiral oceno danskih obveščevalnih služb, ki opozarjajo na stopnjevanje ruskih hibridnih groženj, in ocenil, da je njihovo poročilo “precej uravnoteženo”.
Moskva je večkrat zanikala kakršno koli vpletenost v hibridno vojno, sabotažne operacije v državah Nata ali načrtovanje kakršnega koli spopada, prav tako rusko veleposlaništvo na Danskem ni takoj odgovorilo na prošnjo za komentar tiskovne agencije Reuters.
Ruski brezpilotnik gerbera. Foto: Reuters
El Mundo: Cia opozorila na možnost ruskih napadov na Italijo, Španijo in Francijo
Španski časopis El Mundo je v sredo poročal, da je ameriška obveščevalna agencija Cia vlade več evropskih držav obvestila, da Rusija pripravlja napade z brezpilotniki na Italijo, Španijo in Francijo. Pri tem se sklicujejo na vir na litovskem obrambnem ministrstvu.
Brezpilotnike naj bi izstrelili z ladij v Sredozemlju, ki so del t. i. ruske flote v senci. Po poročanju časopisa naj bi brezpilotnike na tankerjih ali trgovskih ladjah, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam, v Sredozemlje prepeljali v ladijskih zabojnikih.
Po navedbah virov naj bi šlo za ruske brezpilotne letalnike gerbera, dolge okoli dva metra, z razponom kril 2,5 metra in težo do 18 kilogramov, ti lahko dosežejo hitrost okoli 160 kilometrov na uro in imajo doseg 600 kilometrov.
Trgovska ladja bi lahko prevažala več takšnih brezpilotnih letalnikov, ki bi jih bilo precej lažje izstreliti kot letalnike, kot sta šahed ali geran. Z razdalje od 200 do 300 kilometrov od obale bi polet trajal približno eno uro in 15 minut do dveh ur. Zaradi majhne količine razstreliva – od štiri do pet kilogramov – z brezpilotnikom ne bi mogli uničiti večjega objekta, bi pa lahko povzročil požar, poškodoval nezaščiteno opremo ali začasno ohromil delovanje pristanišča ali letališča.
Glede na zemljevid, ki ga je objavil El Mundo, so v dosegu takih napadov iz mednarodnih voda v Sredozemskem morju skoraj vsa Italija z izjemo severovzhodnega dela, polovica Španije vključno s prestolnico Madrid, južni del Francije z mestoma Toulouse in Lyon, pa tudi jug Švice.
Litva in druge države naj bi te informacije prejele kmalu po obisku direktorja ameriške obveščevalne agencije Cia Johna Ratcliffa v Moskvi 25. avgusta. Po navedbah vira so bile o možnostih napadov obveščene tudi vlade Španije, Francije in Italije.
V Rimu opozorila oklicali za “neodgovorna”
Več virov v italijanski vladi je sicer za italijansko tiskovno agencijo Ansa potrdilo, da Rim o možnosti tovrstnih napadov ni bil obveščen. Italijanski minister za obrambo Guido Crosetto je medtem zavrnil trditve španskega časopisa in dejal, da “živimo v težkih in napetih časih in zato ni potrebe, da bi še dodatno podžigali napetosti”.
Italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini je poročilo označil za “neodgovorno” in pozval k “miru in zbranosti”.
EU: Opozorila ne “presenečajo”
El Mundo je še namignil, da bi bili lahko napadi na te tri države časovno usklajeni s prihajajočimi volitvami leta 2027. Časopis je še opozoril, da se čas objave ujema z odločitvijo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je sklical izredno srečanje z vodjami vseh strank, na katerem bi razpravljali o ruski grožnji.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je potrdil, da je EU “videl medijska poročila”, in dodal, da “ne predstavljajo presenečenja”.
“Vemo, da preizkušajo naš zračni prostor, ki so ga že večkrat kršili,” je opozoril in pojasnil, da “proti številnim državam članicam poteka več hibridnih napadov”, prav zato pa je EU predlagal več pobud za obrambo pred brezpilotniki.
Oglas