Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Energetika Ljubljana sta podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Biomasa. S tem sta zagotovila 30 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za energetski prehod glavnega mestnega sistema daljinskega ogrevanja. Ljubljani bo to omogočilo opustitev premoga in prehod na obnovljive vire energije.
V projektu »Proizvodnja toplote in električne energije iz obnovljivih virov – Biomasa« bodo zamenjal premog z lesnimi sekanci, večinoma slovenskega izvora. Skupna vrednost investicije znaša več kot 180 milijonov evrov, od tega bo evropski delež 30 milijonov. Kot pravijo, bo projekt bistveno povečal delež obnovljivih virov energije v Sloveniji in omogočil daljinsko ogrevanje, ki bo okolju prijaznejše in ekonomsko učinkovitejše.
Minister Bojan Kumer je ob podpisu pogodbe poudaril, da si s tem korakom Ljubljana zagotavlja energetsko neodvisnost, hkrati pa zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. »Projekt Biomasa je strateška odločitev, ki bo prebivalcem Ljubljane zagotovila čistejši zrak in trajnostno prihodnost.«
Ljubljanski energetski prehod
Po podpisu pogodbe so zbrani obiskali tudi plinsko-parno enoto (PPE-TOL), ki že danes predstavlja ključni element energetske preobrazbe v Ljubljani. Energetski blok na lesne sekance bo omogočil veliko zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in hkrati ohranil stabilnost sistema daljinskega ogrevanja. V Energetiki Ljubljana poudarjajo, da bo nov projekt omogočil večjo samooskrbo z energijo, hkrati pa tudi nižje stroške za končne uporabnike.
Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana, je povedal, da je »projekt BIiomasa trenutno največji projekt te vrste v Sloveniji. Lesni sekanci bodo z več kot 90 megavati vhodne toplotne moči omogočili 60 megavatov uporabne toplote in 20 megavatov električne moči. »Zavedamo se, da ta projekt ni samo energetska rešitev, temveč tudi ključni korak k trajnostnemu razvoju.«
Premoga že bistveno manj
V Energetiki Ljubljana so že močno zmanjšali rabo premoga, ki letos predstavlja le še 15 odstotkov celotne porabe energentov. Po gradnji biomasne enote bodo premog v celoti opustili.
»Energetska preobrazba, ki se dogaja v Ljubljani, ni pomembna zgolj za mesto, temveč je tudi pomemben signal za širšo slovensko energetsko politiko. Ta projekt nas pelje k prihodnosti, kjer bodo naši energetski sistemi stabilnejši, zrak pa čistejši,« je dodal Kumer.
Sodelovanje in prihodnost Ljubljane
Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je ob tem poudaril, da je Energetika Ljubljana ključni partner pri razvoju mesta. »Skupno sodelovanje lokalne politike in države je ključnega pomena za uspešno energetsko prihodnost Ljubljane in Slovenije,« je poudaril župan.
Projekta bodo predvidoma končali leta 2029. V Energetiki Ljubljana že pridobivajo potrebna dovoljenja za izvedbo projekta, postopek izbora izvajalca pa bo stekel kmalu. Projekt Biomasa se bo tako v prihodnjih letih nadaljeval z namenom zagotovitve trajnostne in zanesljive oskrbe z energijo za Ljubljano ter širšo regijo.