Kratkotrajni najemi: Občina predlaga 270 dni za vse
Med bolj izpostavljenimi točkami bo predlog odloka o dovoljenem časovnem obsegu oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem. Mestna občina Koper (MOK) je uvrščena med občine z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema, zato bi v primeru, da občina ne sprejme posebnega odloka, od 1. januarja 2027 veljala omejitev največ 60 dni oddajanja na posamezno stanovanje v koledarskem letu.
Občinska uprava pa svetnikom predlaga bistveno višjo mejo – 270 dni na leto na celotnem območju občine, kar je najvišji obseg, ki ga zakon dopušča.
Sicer strokovna analiza, pripravljena za občino, kot osnovni scenarij predlaga drugačen pristop. V mestu Koper bi bilo po tem modelu kratkotrajno oddajanje omejeno na 90 dni, v širšem urbanem in primestnem območju na 120 dni, v podeželskem zaledju pa na 270 dni. Analiza namreč ugotavlja, da so razmere na posameznih območjih občine precej različne.
Gradivo opozarja tudi na stanovanjski pritisk. V občini je evidentiranih 24.706 stanovanjskih enot, hkrati pa ostaja veliko povpraševanje tako po javnih kot zasebnih najemnih stanovanjih. V ozadju je tudi rast turističnega obiska, leta 2025 je bilo v občini ustvarjenih več kot 367.000 nočitev, skoraj dve tretjini v mestu Koper.
V obrazložitvi predloga odloka občinska uprava sama povzema ugotovitev strokovne analize, da enotna omejitev za celotno občino ne odraža dovolj različnih razmer na posameznih območjih. Kljub temu svetnikom predlaga 270 dni za vso občino.
Med razlogi navaja pomisleke, da bi strožje omejitve lahko negativno vplivale na nastanitveno ponudbo in turistično gospodarstvo. Občina opozarja tudi na pravne in izvedbene nejasnosti nove zakonodaje ter napoveduje spremljanje razmer in morebitno poznejše spreminjanje odloka.
Več kot 61 milijonov evrov za varnejšo oskrbo z vodo
Druga velika tema bo projekt Vodooskrba slovenske Istre ter Krasa. Investicija, ki se nanaša na območje slovenske Istre, je ocenjena na približno 61,8 milijona evrov brez DDV oziroma 75,4 milijona evrov z DDV. Namenjena je dolgoročnemu izboljšanju zanesljivosti oskrbe s pitno vodo na območju Kopra, Izole, Pirana in Ankarana.
Projekt predvideva povezovanje z dodatnimi oziroma rezervnimi vodnimi viri, obnovo dotrajanega omrežja, hidravlične izboljšave ter boljši nadzor sistema. Občina med razlogi za investicijo izpostavlja omejeno izdatnost lastnih vodnih virov v sušnih obdobjih, sezonska nihanja porabe ter vse pogostejša sušna obdobja.
Na MOK odpade približno 30,8 milijona evrov investicije brez DDV. Po finančni konstrukciji naj bi bilo za koprski del zagotovljenih približno 23,1 milijona evrov evropskih in državnih sredstev, okoli 7,7 milijona evrov pa bi morala občina zagotoviti iz lastnega proračuna.
Več kot 21 milijonov za kanalizacijo
Svetnike čakajo še trije investicijski programi na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda: za Škofije in Bertoke, območje Ankarana in Hrvatinov ter Vanganelsko dolino. Skupna vrednost teh treh projektov presega 21 milijonov evrov. Gradbena dela pri vseh treh projektih so predvidena predvsem med letoma 2027 in 2029.
Na Škofijah in v Bertokih je predvidenih okoli 10,3 kilometra nove fekalne kanalizacije in štiri črpališča, vrednost projekta pa znaša približno 5,9 milijona evrov. Z izvedbo naj bi se priključenost na kanalizacijsko omrežje v obeh aglomeracijah povečala na najmanj 98 odstotkov.
Projekt Ankaran–Hrvatini je ocenjen na nekaj manj kot pet milijonov evrov. Predvidena je izgradnja več kot šest kilometrov fekalne kanalizacije in štirih črpališč, dodatno pa tudi posegi na vodovodnem in meteornem omrežju.
Finančno največji projekt je Vanganelska dolina, ocenjen na približno 10,3 milijona evrov. Tam je predvidenih približno 13,5 kilometra fekalne kanalizacije in šest črpališč, po zaključku investicije pa naj bi priključenost prebivalcev prav tako dosegla najmanj 98 odstotkov.
Dva milijona kredita za 46 novih javnih stanovanj
Na dnevnem redu bo tudi zadolžitev Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper. Sklad želi pri SID banki najeti dva milijona evrov dolgoročnega kredita, ki bi ga namenil projektu Nova Dolinska – Blok 4.
V novem stanovanjskem objektu je predvidenih 46 javnih najemnih stanovanj, med njimi pet prilagojenih funkcionalno oviranim osebam, ter 69 parkirnih mest. Kredit bi odplačevali 15 let oziroma 180 mesecev, letna obrestna mera pa bi bila nespremenljiva in bi znašala en odstotek. Stanovanjski sklad naj bi obveznosti poravnaval predvsem iz prihodkov od najemnin.
Na dnevnem redu tudi ceste, javno dobro in Skladišče 3
To pa še zdaleč niso vse točke torkove seje. Svetniki bodo obravnavali tudi predlog spremembe odloka o kategorizaciji občinskih cest, predloge za ukinitev in vzpostavitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter predlog za neodplačni prenos dveh nepremičnin v Semedeli na Republiko Slovenijo. Na dnevnem redu je še pobuda za izdvojitev dela objekta Skladišče 3 iz območja koprskega pristanišča, kot ga opredeljuje koncesijska pogodba. Za to točko gradivo ob pripravi članka še ni bilo objavljeno.