Na družbenih omrežjih se je razvnela debata o kulturi obnašanja v slovenskih gorah in spoštovanje hišnega reda v planinskih kočah. Razpravo je s svojo neprijetno izkušnjo sprožil planinec, ki je s skupino sedmih ljudi, med katerimi so bili tudi otroci, stari 8, 12 in 14 let, preživljal vikend v eni izmed slovenskih koč.
Miren počitek v skupni sobi, ki so si jo delili še z eno enako veliko skupino, se je kmalu sprevrgel v nočno moro. Avtor objave piše, da v hribe hodi že vrsto let, in dobro razume, da skupna soba ni hotel: »Ljudje smrčijo, vstajajo zgodaj, kdo pride pozneje, prostor je omejen in vsi moramo biti malo bolj strpni.« Vendar pa je tokratna izkušnja presegla vse meje dopustnega.
Druga skupina v sobi je bila namreč močno opita, glasna, vulgarna in popolnoma brezobzirna. Hrup ter prihajanje in odhajanje iz sobe so se nadaljevali skoraj do ene ure zjutraj. Kljub večkratnim jasnim opozorilom, da želijo spati, da velja nočni mir in da so v sobi otroci, se je početje nadaljevalo. Nezaslišano vedenje pa se še stopnjevalo sredi noči, ko je v skupnem spalnem prostoru prišlo celo do spolnega odnosa pred drugimi gosti in otroki.
Avtor objave se zato sprašuje: ali bi morali gostje poiskati oskrbnika in zahtevati ukrepanje? Bi morala koča takšne ljudi odstraniti, ali je treba v skupnih spalnicah takšne stvari preprosto vzeti v zakup? Sam je opozoril predvsem na problematičnost zadnje možnosti: »… da se sedem normalnih gostov, med njimi trije otroci, celo noč prilagaja nekaj ljudem samo zato, ker so dovolj pijani, glasni in brezobzirni, da se jim nihče fizično noče postaviti po robu …«
Pravilo je, da se mora med 22:00 in 5:00 zagotavljati mir za počitek. Simbolična fotografija. FOTO: Manca Ogrin
»Kaj sporočimo otroku, ko se ne postavimo zase?«
Objava je bila deležna ogromno odzivov planincev, ki so se strinjali, da so norme lepega vedenja v gorah odpovedale. Številni so izpostavili, da skupna spalnica sicer prinaša prilagajanje, a obstajajo jasne meje. Eden od komentatorjev je to strnil v misel: »Skupno ležišče pomeni, da vzamemo v zakup smrčanje, zgodnje vstajanje, občasno ropotanje in manj zasebnosti. Nikakor pa ne pomeni, da moramo prenašati pijančevanje, razgrajanje in spolne odnose v skupnem spalnem prostoru.«
»In na tak način, ker se »obzirni« izogibajo in so tiho, kreteni prevladajo. Povsod.«
Neki uporabnik je opomnil na Hišni red planinskih koč PZS ter poudaril: »Oskrbnik bi moral delati red – pritožba in odkloniti plačilo storitve je minimum v takem primeru. Pravilo je, da se mora med 22:00 in 5:00 zagotavljati mir za počitek.« Dodal je še, da se odgovornost ne sme prelagati na goste ter da spolni odnos v prostoru z otroki »očitno ni običajna posledica skupinskega prenočevanja«. Drugi so opozorili tudi na alkoholno problematiko v gorah in izrazili začudenje, kako se gore, ki naj bi simbolizirale zdrav življenjski slog, združijo s »tako bedo, kot je alkohol«.
Mnogi so staršem svetovali, naj v takšnih primerih brez odlašanja ukrepajo. Ena izmed komentatork je izpostavila tudi vzgojni vidik: »Kaj sporočimo otroku, ko se ne postavimo zase in za svoje? Da moramo potrpeti pa, če je še tako sprijeno okrog nas? Jaz mislim, da to ni prav.« Druga pa je opozorila na pasivnost prisotnih in družbeno toleranco do tovrstnega vedenja: »In na tak način, ker se »obzirni« izogibajo in so tiho, kreteni prevladajo. Povsod. Kdaj boste slovenski moški premogli dovolj jajc?«
Oglasil se je tudi znani slovenski psiholog
K razpravi se je priključil tudi znani psiholog, predavatelj in pisatelj Matic Munc, ki je podprl avtorja zapisa in opozoril na širši družbeni problem sprenevedanja ob alkoholizmu: »Hvala za ta zapis. Pogosto ostanem sam pri opozarjanju, da pijanci povsod s svojo nasilnostjo dosežejo svoje. Na sindikalnih izletih, na koncertih, v gorah. In večinoma so vsi tiho in gledajo stran.«
Ste tudi vi doživeli kaj takega? Ali razgrajače opozorite, ali raje ostanete tiho?