Svetovno gospodarstvo doživlja temeljne spremembe. Kitajska in ZDA vse bolj sledijo politikam, ki gospodarske odnose obravnavajo kot igro z ničelno vsoto: kar ena stran pridobi, druga izgubi. To je izziv za Evropo, saj evropska blaginja temelji na drugačni ideji: socialnem tržnem gospodarstvu in prepričanju, da lahko sodelovanje ustvari koristi za vse strani, piše znani nizozemski ekonomist Sander Tordoir.

“Vsak, ki leti iz Rotterdama v Rostock ali iz Brabanta na Bavarsko, bo videl na tisoče primerov, kako ljudje, podjetja in institucije skupaj razvijajo čezmejne rešitve. To omrežje zaupanja je vir gospodarske moči, ne šibkosti. Tesni trgovinski in poslovni odnosi zagotavljajo makroekonomsko vzajemno zaščito,” na spletni strani Nemško-nizozemske trgovinske zbornice piše Sander Tordoir.

ASML kot vseevropsko podjetje

Med letoma 2009 in 2014 je nizozemsko gospodarstvo stagniralo, medtem ko je Nemčija zrasla za približno šest odstotkov. Danes so vloge obrnjene: Nemčija je od pandemije komaj zrasla, medtem ko se je nizozemsko gospodarstvo razširilo za približno devet odstotkov.

Eden od znanih primerov uspešnega čezmejnega sodelovanja je ASML. Podjetju pogosto pravijo nizozemsko podjetje, vendar je v resnici produkt evropskega ekosistema s približno 5.000 dobavitelji, od katerih jih je veliko iz Nemčije, vključno s Trumpom in Zeissom.

Ameriška in kitajska grožnja Evropi?

“Vendar je Evropa postala preveč ekonomsko prepletena z deli sveta, ki so zdaj do nas sovražni. Naša varnostno-tehnološka odvisnost od ZDA nas je prisilila, da smo sprejeli globoko neuravnotežen trgovinski sporazum v Turnberryju. Še bolj grozeča je kitajska politika industrijsko-trgovinske vojne do Evrope, zlasti do Nemčije,” svari Tordoir, ki je glavni ekonomist londonskega možganskega trusta Center za evropske reforme.

Tordoir o treh geoekonomskih filozofijah: ZDA kot supersila, ki uveljavlja svoje interese s silo in izsiljevanjem, Kitajska kot avtarkija, ki zgolj izvaža, in Evropa, ki naj stavi na omreženo ekonomsko suverenost:

Three geo-economic philosophies are emerging. The US is a coercive superpower. China is aiming for autarky, with one-sided integration only.

In a new piece, I make the case for Europe’s emerging response: networked economic sovereignty.

1/https://t.co/EDzNVmivuo

— Sander Tordoir (@SanderTordoir) September 29, 2026

Kot poudarja Nizozemec, Kitajska sledi gospodarskemu modelu, ki temelji na šibkem domačem povpraševanju in stalno naraščajočih industrijskih zmogljivostih. Rezultat je rast, ki jo poganja izvoz, na račun njenih trgovinskih partnerjev – podprta s subvencijami v vrednosti približno 800 milijard evrov letno in menjalnim tečajem, ki je približno 20 odstotkov podcenjen.

Kitajska načrtno slabi Nemčijo?

Rezultat te kitajske načrtne politike: obseg izvoza se je povečal za 40 odstotkov, medtem ko je uvoz stagniral. Posledično je Nemčija od leta 2023 izgubila neto izvoz v vrednosti treh odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP). To je precejšen šok.

Tordoir trdi, da je glavni vir evropske moči industrijska proizvodnja in da jo je zato vredno braniti. “Pod nemškim vodstvom Evropa proizvede več jekla, vozil, ladij in civilnih letal kot ZDA. V povprečju 16,4 odstotka bruto dodane vrednosti EU izvira iz proizvodnega sektorja v primerjavi z 11 odstotki v ZDA. Evropski industrijski sektor zaposluje 30 milijonov ljudi v primerjavi s samo 13 milijoni v ZDA.”

Evropski protekcionizem kot pridobivanja časa?

Rheinmetall zdaj proizvaja več topniških granat kot ZDA. Evropa ima globalne prednosti v farmaciji, avtomobilski proizvodnji, čisti tehnologiji, vesoljski industriji in strojništvu – celo v konkurenci s kitajskimi tekmeci, ki jih podpira država. Vendar mora Evropa nujno pospešiti razvoj pri načrtovanju čipov, poslovni programski opremi in umetni inteligenci.

ASML ni zgolj nizozemsko, ampak vseevropsko podjetje, trdi Tordoir. In podjetje ne bi bilo tako uspešno, če ga pred leti ne bi z denarjem davkoplačevalcev podprla nizozemska vlada. | Foto: Guliverimage

ASML ni zgolj nizozemsko, ampak vseevropsko podjetje, trdi Tordoir. In podjetje ne bi bilo tako uspešno, če ga pred leti ne bi z denarjem davkoplačevalcev podprla nizozemska vlada.
Foto: Guliverimage

Tordoir svari, da obstaja resnična nevarnost, da se bo velik del evropske avtomobilske, strojne in kemične proizvodnje preselil na Kitajsko. Da bi to preprečili, mora Evropa braniti svoj enotni trg z ukrepi za zaščito trgovine, da bi si tako pridobila čas za obnovo.

Nizozemska vlada denarno podpre ASML

Nizozemska pokrajina Brabant dokazuje, da je to mogoče. Potem ko je Philips od leta 1990 zmanjšal število zaposlenih s 400.000 na 100.000, je regija ohranila strokovno znanje na področjih optike, strojništva in polprevodnikov.

Te veščine so bile združene na nove načine in so tvorile osnovo za vodilni svetovni grozd polprevodnikov. Nizozemska vlada je ta proces podprla in v zgodnjih letih financirala približno polovico proračuna ASML za raziskave in razvoj, pojasnjuje nizozemski ekonomist.

Evropska omrežna suverenost

München kaže tudi, kako lahko tesne vezi med univerzami, podjetji in kapitalom spodbujajo inovacije, kar dokazujejo UnternehmerTUM, Start2 Group in BayStartUP. Nacionalne reforme, kot je pokojninski sistem po vzoru nizozemskega sistema, bi lahko ustvarile bistveno večji sklad tveganega kapitala – in s tem več kapitala za inovacije in industrijsko obnovo, trdi Tordoir.

Za razliko od ZDA in Kitajske, ki se trudijo čim več obdržati v svojih mejah, se Evropa lahko zanese na t. i. omrežno suverenost. Zmanjšamo lahko strateške ranljivosti, obenem pa poglobimo sodelovanje med zaupanja vrednimi partnerji.

Kako bi bila omrežna suverenost videti v praksi?

Prvič: Nemčija in Nizozemska lahko spodbujata evropsko ponovno oboroževanje. Obe sta med fiskalno najmočnejšima v Evropi. Evropa je na dobri poti, da do leta 2027 za vojaško opremo porabi toliko kot ZDA danes. Vendar skupna javna naročila ostajajo težava. Evropa ima 122 različnih orožnih sistemov, ZDA pa le 22.

Drugič: okrepiti moramo odpornost polprevodniške industrije. Testiranje in pakiranje čipov podjetja Nexperia bi morala potekati v Evropi ali vsaj pri zaupanja vrednih partnerjih. Zaščititi moramo avtomobilske in energetske čipe, obenem pa razširiti položaj v polprevodniških strojih, da bi ostali strateško nepogrešljivi. Za primerjavo: zakon o čipih ZDA vključuje 80 milijard dolarjev (71 milijard evrov) neposrednih subvencij in dodatnih 200 milijard dolarjev (176 milijard evrov financiranja raziskav.

Tretjič: za razliko od Kitajske in ZDA ostaja Evropa odprta. Sporazume o prosti trgovini z Indijo, Mercosurjem in Avstralijo je mogoče skleniti in dopolniti z obrambnimi partnerstvi, ker sodelovanje ostaja ena največjih prednosti Evrope.

Najpomembnejše evropsko vprašanje?

Obstaja pa vprašanje, kako lahko v Evropi zmanjšamo tveganja strateških odvisnosti, ne da bi pri tem spodkopali svojo verodostojnost kot zagovornikov odprte trgovine in koristi odprtih trgov, sklene Tordoir.