Kako zagotoviti, da bodo polja v Sloveniji ostala obdelana? Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Kmetijstvo v Sloveniji se spopada z velikimi izzivi, v ospredju pa je predvsem generacijski prepad, saj je delež mladih, ki se odločajo za prevzem kmetijske dejavnosti, občutno manjši, kot je evropsko povprečje, in znaša slabih sedem odstotkov. Povprečna starost slovenskega kmeta je 63 let, kar je celo nad povprečno starostjo upokojevanja v Sloveniji. Kako torej spodbuditi prenos kmetij na mlajše in tako zagotoviti, da se bo obdelava površin, s tem pa pridelava hrane in samooskrbnost, ohranila?
Ob vse pogostejših in intenzivnejših vremenskih ujmah, kot so hude suše, nalivi, toča in drugi ekstremi, ki otežujejo kmetijstvo pridelavo, je nujna prilagoditev. Česa se na tem področju lotiti najprej?
Katere ukrepe je še nujno sprejeti za izboljšanje položaja slovenskega kmeta in s tem kmetijstva?
Strankam in kandidatnim listam, ki so se prijavile za sodelovanje v posebnih predvolilnih vsebinah na RTV Slovenija, smo poslali tri vprašanja na temo kmetijstva. Odgovore tistih, ki so nam jih do objave članka poslali, lahko preberete v nadaljevanju (odgovori so objavljeni po abecednem vrstnem redu).
V Sloveniji je kmetov mlajše generacije, pod 40 let, precej manj kot v drugih državah EU-ja. Kako spodbuditi mlade, da bodo ostali na kmetijah oz. jih prevzeli? Imate v načrtu kakšne davčne ali druge olajšave?
Demokrati. Anžeta Logarja: V našem programu imamo za ta problem predvidene številne spodbude, saj se dela velika škoda kmetom in kmetijstvu v Sloveniji, če mladi nočejo prevzemati kmetij svojih staršev. Te spodbude so; začetne subvencije za mlade, davčne olajšave, ugodni krediti, mentorstvo, dostop do zemlje in investicijskih sredstev ter spodbude za inovativne in trajnostne prakse.
Državljansko gibanje Resni.ca: Družinske kmetije so temelj prehranske varnosti, ohranjanja krajine in poseljenega podeželja. Mladi danes ob prevzemu prepogosto prodajajo živino, da sploh pokrijejo prispevke in stroške, zato predlagamo davčne olajšave za mlade prevzemnike, nižje prispevke v prvih letih, lažji medgeneracijski prenos kmetij ter poenostavitev razpisov in manj birokracije. Kmet mora biti na polju, ne za papirji. Poklic kmeta moramo znova ovrednotiti kot strateški in časten, če želimo dolgoročno samooskrbo.
Gibanje Svoboda: Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano redno izvajajo ukrepe, s katerimi želijo s finančnimi spodbudami okrepiti prenos kmetij na mlajše generacije. Znatna višina sredstev, izplačanih v tem mandatu, v ta namen je razvidna v rezultatih dela vlade na vladnem portalu. Z dodatnim odlokom letos prvič pripravljajo ukrep, s katerim bodo prenosniki kmetij prejeli enkratna dodatna sredstva. Seveda pa zgolj finančna motivacija ni dovolj. Gre za širši družbeni izziv, saj se kot populacija staramo celostno, ne le na podeželju. Starejše generacije na mlajše prenašajo svoje premoženje, hkrati pa si želijo imeti zagotovljeno socialno varnost v starosti. Pri tem ima pomembno vlogo sistem dolgotrajne oskrbe, ki starejšim na podeželju omogoča lažje in varnejše življenje, potomce pa lahko razbremeni pri delu in financah.
Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka nič od tega in Stranka za zdravo družbo): Vse, kar bi prispevalo k lokalni samooskrbi s hrano, bi imelo le dvoodstotni davek. Prodaja na domu brez davka. Mladi bodo ostajali doma na kmetijah, če bo država zagotovila odkup po dostojnih cenah, ki bo reden: šole, vrtci, bolnišnice … Pomemben kazalnik naj ne bo pridelek na hektar, pač pa vložena energija na enoto pridelanih kalorij v hrani. Država naj ohranja pridelovalne površine kot strateško dobrino in daje prednost subvencioniranju lokalne in ekološke pridelave hrane. Država naj z različnimi finančnimi spodbudami omogoča zmanjševanje obremenitev zemljišč z nitrati kot posledico intenzivnega kmetovanja.
Levica in Vesna: Prevzem kmetije mora temeljiti na podpori obeh generacij. Starejšemu kmetu, ki kmetijo predaja, je treba zagotoviti finančno varnost, da si prenos sploh lahko privošči. Mnogi namreč vztrajajo pri delu v pozni starosti ne zaradi želje, temveč zaradi prenizkih pokojnin in finančne negotovosti. Dostojna premostitvena podpora bi omogočila lažji in pravočasnejši prenos. Po drugi strani prevzem za mladega kmeta praviloma pomeni nove investicije, posodobitev opreme, razvoj novih dejavnosti in uresničevanje lastnih idej. Zato predlagamo petletno davčno olajšavo za prevzemnike ter začasno povečanje deleža investicijskih subvencij iz drugega stebra skupne kmetijske politike za naložbe v opremo, nakup črede in razvoj dopolnilnih dejavnosti. Tako zagotovimo kontinuiteto, modernizacijo in dolgoročno vitalnost slovenskega kmetijstva.
Mi, socialisti!: Dokler bomo talec skupne evropske kmetijske politike, ki podpira monopolizacijo proizvodnje v rokah agrokorporacij, bodo male kmetije še naprej propadale, mladi prevzemniki pa bodo raje iskali službe v mestih. Da se izognemo okoljskemu zlomu in zlomu slovenskih pridelovalcev hrane, je treba javni denar, namenjen kmetijstvu, usmeriti v delo, ki se v kmetijstvu opravlja. Skrbeti moramo tudi za varovanje okolja in preprečevanje nepotrebnega trpljenja živali. Pridelavo zdrave in raznolike prehrane ter prehransko samozadostnost države moramo doseči z aktivnim planskim upravljanjem. Le načrtovana proizvodnja hrane in zadružništvo lahko zadostita dejanskim potrebam prebivalstva, hkrati pa kmetom omogočita stalen odkup in stabilen dohodek.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča: Krepitev lokalnega gospodarstva s podporo malim kmetijam in podjetjem (subvencije, svetovanje). Podeželje bomo obravnavali kot prostor življenja, dela in podjetništva. Podporo bomo namenili OMD-območjem, obmejnim in demografsko ogroženim regijam, spodbujali razvoj socialnih podjetij in novih dejavnosti ter zagotavljali pogoje za poseljeno, živo in gospodarsko aktivno podeželje. Spodbujali bomo dopolnilne dejavnosti (predelava hrane, rokodelstvo, lesarstvo), zadružništvo, lokalne blagovne znamke ter stanovanjsko politiko, ki mladim omogoča ostati ali se vrniti na podeželje. Davčni in administrativni sistem bomo poenostavili z enotno platformo za vse evidence, s samodejnimi prenosi podatkov med institucijami in manj pogostimi spremembami zakonodaje, z jasnimi možnostmi pavšalne ali realne obdavčitve, OMD-plačila bodo ostala neobdavčena.
Piratska stranka Slovenije: Imamo naslednje predloge za podporo mladim kmetom:
– Ponujanje zagonskega kapitala s strani države.
– Brezplačno mentorstvo in svetovanje ob zagonu.
– Psihološka podpora kmetom.
– Povezovanje starejših kmetov brez naslednika z mladimi, ki nimajo zemlje, pa želijo kmetovati.
– Sistem začasnega nadomeščanja na kmetijah.
– Izboljšanje socialnih pravic kmetov.
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča: Mladi bodo ostali, če bodo pogoji omogočali, da lahko ostanejo. Ti pogoji so: dostop do zemlje, ugodno financiranje prevzemov, investicijski vavčerji in štipendije, manj birokracije, podpora modernizaciji, namakanju in dodani vrednosti.
Slovenska demokratska stranka – SDS: Povprečna starost nosilcev kmetij v Sloveniji narašča, zato je generacijska obnova zelo pomembna. Mlade želimo spodbuditi z boljšimi pogoji za prevzem kmetij. Predvidena je revizija ukrepov za mlade prevzemnike v okviru SKP-ja in ohranitev finančnih instrumentov, ki pomagajo pri investicijah. Predlagamo tudi socialnovarstvene prejemke za starejše kmete, ki kmetijo predajo mlajšim. Kmetijske poklice želimo uvrstiti med deficitarne, kar pomeni več možnosti za štipendije. Pomemben ukrep je tudi pavšalna obdavčitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, saj bi to zmanjšalo administracijo in kmetijam omogočilo stabilnejši dodatni dohodek.
Slovenska nacionalna stranka – SNS: Ključ je, da poklic kmeta znova postane privlačen in da mladi dobijo realno perspektivo zaslužka in manj birokracije, zato bi naredili tri stvari. Prvič, razbremenitev birokracije in več odločanja kmetov, ker sedanje EU-subvencije pogosto delujejo po načelu prekomerne birokracije, ki jo je treba postopoma odpraviti. Drugič, ciljne finančne spodbude za mlade prevzemnike, tudi olajšave pri davkih in prispevkih za kmete ter višja neposredna plačila za ekološko in trajnostno kmetovanje. Tretjič, zaščita domače pridelave pred uvoznim dampingom in krepitev kratkih dobavnih verig, da kmet dobi pošteno ceno in stabilen odkup. Ko je dohodek predvidljiv, je prevzem kmetije bistveno lažja odločitev.
Socialni demokrati: Za prihodnost slovenskega kmetijstva je ključno generacijsko pomlajevanje. Mladi morajo imeti lažji dostop do zemlje, investicijskih sredstev in kreditov. Pomembni so tudi programi za prenos kmetij ter podpora inovacijam in modernizaciji proizvodnje.
Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij: Predlagamo davčne olajšave za prevzemnike kmetij in državno jamstveno shemo za investicije v zeleni prehod kmetij.
Foto: Shutterstock
Kmetje opozarjajo, da so v večini primerov zgolj izvajalci zakonodaje, niso pa v pripravo zakonskih predpisov vključeni oz. njihovi pomisleki niso slišani. Kako nameravate graditi dialog s kmeti in katere problematike bi se lotili najprej?
Demokrati. Anžeta Logarja: Menimo, da kmetijska politika v naši državi pozablja na kmeta, ki je središča kmetijstva. Zato bo v prvi vrsti in najprej treba okrepiti dialog s kmeti. Slovenija potrebuje močnega kmeta, ki bo lahko proizvajal hrano za nas, in kmetje morajo biti vključeni v pripravo zakonodaje, ki jih zadeva. Drugače ne gre. Zato bomo močno okrepili dialog s kmeti, ustanovili tudi regionalne svetovalne forume, ki bodo skrbeli za cenovno stabilnost hrane, da bodo distribucijske verige tekle gladko. Kmetom je treba tudi vrniti čas, da bodo lahko delali na njivah, namesto da ure in ure urejajo papirje. Zato so nujno potrebne administrativne poenostavitve in razbremenitve, tudi z digitalizacijo. Kmet ne sme skoraj več časa posvetiti papirjem kot njivi. To ne gre.
Državljansko gibanje Resni.ca: Kmetje ne smejo biti le izvajalci odločitev iz pisarn, temveč enakovredni sogovorniki pri pripravi zakonodaje. Vzpostavili bomo stalni posvetovalni svet s predstavniki kmetov, zadrug in mladih prevzemnikov ter obvezno vključevanje stroke in terena v pripravo predpisov. Najprej bi se lotili birokratskih bremen, odkupnih cen in nepoštenih praks v verigi ter stabilnosti subvencij. Dialog mora temeljiti na spoštovanju in dejanskem vplivu kmetov na odločitve.
Gibanje Svoboda: V Gibanju Svoboda pojasnjujemo, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano samo v tem mandatu sprejelo 15 ključnih zakonov, ki so pogoj za razvoj sodobnega kmetijstva 21. stoletja. V času usklajevanja zakonodaje je bil vzpostavljen odprt, reden in vključujoč dialog z vsemi deležniki v kmetijstvu. Rezultati rednega dela v tem mandatu so 967 milijonov evrov rekordnih izplačil prek zbirnih vlog ter 321,5 milijona evrov izplačil prek 109 izvedenih razpisov. Zagotovo se moramo najprej lotiti potrditve dokumenta Vizija 2040. To je strateški dokument, ki ga kmetijsko ministrstvo pripravlja skupaj s stroko in ki bo pokazal jasno smer, v katero se mora sektor razvijati. Sledijo ukrepi, namenjeni prilagajanju podnebnim spremembam. Ti so neizbežni, saj smo na tem področju v preteklosti naredili premalo.
Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka nič od tega in Stranka za zdravo družbo): Vprašanje je tudi, kdo sploh predstavlja interese kmetov: tuje korporacije, ki sofinancirajo GSO in pesticide ali gre za resnično lokalen interes kmetov?
Levica in Vesna: Kmetje morajo imeti bolj neposreden in učinkovit dostop do odločevalcev. Njihov glas mora biti slišan tam, kjer se sprejemajo odločitve o cenah, subvencijah, zemljiški politiki in razvoju podeželja. Ob tem pa je pomembno, da predstavniške zbornice delujejo avtonomno in v interesu kmetov, ne kot podaljšek političnih strank. Ko so stanovske organizacije ujetnice strankarskih interesov, je reševanje dejanskih težav, od odkupnih cen do administrativnih bremen, potisnjeno v ozadje. V Levici in Vesni smo v volilnem manifestu jasno zapisali, da bo slovenski kmet vedno imel najino podporo pri zagotavljanju dostojnega dohodka, varovanju kmetijskih zemljišč in krepitvi prehranske varnosti države.
Mi, socialisti!: “Kmetje” niso homogena skupina, ampak so razredno močno segmentirani. Kravatarji iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, v kateri se volitev udeležuje zgolj okoli 10 odstotkov članstva, predstavljajo interese teh 10 odstotkov kmetov. Z zadnjo novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici se je ta znebila 18.000 svojih članov, najmanjših in najšibkejših kmetov, katerih interesa tako ali tako nikoli ni predstavljala. Podobno velja za nekatere druge kmečke organizacije, v katerih povsod prevlada glas velikih kmetov. Mi, socialisti! se bomo lotili organiziranja kmetstva na terenu za skupno načrtovanje pridelave, skupen nastop na trgu in skupno zastopanje interesov malega kmetstva v državnih institucijah.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča: Vedno smo vodili odprt in konstruktiven dialog s kmetijskimi organizacijami in posameznimi kmeti. Pri svojem delu se opiramo in zanašamo na njihove pripombe, ideje in rešitve. Kmeta vidimo kot temeljnega gradnika razvoja podeželja. Primarno bo treba nasloviti 16 protestnih zahtev, ki so jih naslovili kmetje, ter kmetu dovoliti, da kmetuje, ne da se ukvarja z birokracijo.
Piratska stranka Slovenije: Kmete bi vključili v obvezna javna posvetovanja o dejanskih vplivih sprememb. Najprej bi se lotili birokratskih bremen, nepoštenih praks v oskrbovalni verigi vse do trgovine in prilagoditev ukrepov realnim razmeram (različne regije, različne kulture, različne velikosti kmetij).
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča: Vzpostavili bi stalne posvetovalne mehanizme. Najprej bi razbremenili birokracijo, naslovili nepoštene prakse v verigi ter izvedli ukrepe za povečano odpornost proti suši, poplavam in pozebi. Kmet mora biti partner pri pripravi pravil.
Slovenska demokratska stranka – SDS: Kmetje morajo biti slišani, saj najbolje poznajo razmere na terenu. Brez njihovega sodelovanja je težko sprejemati dobre odločitve, zato je pomembno, da se pri pripravi zakonodaje več pogovarjamo s kmetijskim sektorjem in upoštevamo njihove izkušnje. Veliko kmetov danes opozarja predvsem na preveliko birokracijo. Vodijo številne evidence in se pogosto srečujejo s kontrolami, kar jim jemlje čas, ki bi ga morali nameniti delu na kmetiji. Zato želimo zmanjšati administrativna bremena, poenostaviti postopke in uvesti več digitalnih rešitev. Menimo tudi, da se morajo spremembe zakonodaje predhodno usklajevati s kmetijskim sektorjem ter kmetijskimi organizacijami in združenji, ne pa z nasprotniki slovenskega kmetijstva, kot smo bili temu priča v tem mandatu.
Slovenska nacionalna stranka – SNS: Kmete je treba vključiti v pripravo predpisov sistemsko, ne občasno. Naš pristop je zmanjšati birokratski pritisk in kmetom ponovno omogočiti, da sami odločajo, namesto da so samo izvajalci vedno novih pravil. Najprej bi odprli dve temi, ki najbolj neposredno vplivata na preživetje kmetij. Prva je zaščita domače proizvodnje pred nelojalno konkurenco, zato vztrajamo pri zavrnitvi ratifikacije Mercosurja in pri zaščiti občutljivih sektorjev. Druga je zmanjšanje administrativnih bremen in pregled pravil, povezanih s subvencijami in nadzori, ker sedanja logika prinaša preveč birokracije.
Socialni demokrati: Kmetijska politika mora nastajati v dialogu s kmeti. To pomeni vključevanje kmetijskih organizacij v pripravo zakonodaje ter stabilno in predvidljivo kmetijsko politiko, ki omogoča dolgoročno načrtovanje. Pomemben vidik je tudi postavitev slovenskega kmeta v osrčje oskrbe s hrano.
Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij: Kmetje morajo biti partnerji pri pripravi zakonodaje. Najprej bi odpravili birokratske ovire pri predelavi hrane na kmetijah.
Kmetijstvo še posebej intenzivno občuti podnebne spremembe, saj praktično ne mine leto, da ne bi kmetov prizadela najmanj ena ujma. Foto: Shutterstock
Podnebne spremembe so najbolj vidne prav v kmetijstvu. Prilagajanje nanje tako ni več izbira, ampak nuja, opozarjajo predvsem predstavniki mlajše generacije kmetov. Ti pričakujejo “konkretne in prilagodljive ukrepe “. Kje in kaj (katere ukrepe) bi bilo po vašem mnenju treba začeti izvajati takoj?
Demokrati. Anžeta Logarja: Med takojšnjimi ukrepi za kmete za prilagajanje podnebnim spremembam imamo na voljo številne konkretne ukrepe: podporo namakalnim sistemom, sortam odpornih rastlin, zavarovanja pridelkov, subvencije za trajnostne prakse in naložbe v digitalno kmetijstvo.
Državljansko gibanje Resni.ca: Prilagajanje podnebnim spremembam je nujno za obstoj slovenskega kmetijstva. Začeti je treba takoj z investicijami v namakalne sisteme, z zadrževalniki vode in obnovo tal, ki preprečujejo erozijo. Spodbujati je treba raznoliko in odpornejšo setev ter trajnostne prakse, kot so ekološko kmetovanje, integrirana zaščita rastlin in zmanjševanje emisij. Pomembna je tudi podpora mladim kmetom pri uvajanju novih tehnologij in prilagodljivih ukrepov, ki omogočajo hitre odzive na ekstremne vremenske razmere ter stabilnost pridelave in dohodkov.
Gibanje Svoboda: Ključno se nam zdi obvladovanje podnebnih izzivov, nadaljevanje vlaganj v državne namakalne sisteme ter pospešitev izgradnje naprednih, visokotehnoloških rastlinjakov – tudi z uporabo geotermalne energije. Z zakonodajnimi spremembami smo v tem mandatu že poenostavili postopke njihove izgradnje ter gradnjo na državnih zemljiščih omogočili tudi drugim pravnim osebam javnega prava. Prav tako smo sprostili pogoje za postavitev rastlinjakov in podpiramo poseben investicijski model za večje, tehnološko napredne sisteme trajnostne pridelave. To je še posebej pomembno za zelenjadarstvo in sadjarstvo, pri katerih je stopnja samooskrbe najnižja. Prav pa je, da si kot družba priznamo, da mora vsak prispevati svoj del. Nekaj lahko stori država, nekaj pa mora v odnosu do narave in okolja storiti tudi vsak posameznik sam.
Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka nič od tega in Stranka za zdravo družbo): Nujno je treba upoštevati ekološke smernice za ohranjanje kakovosti zemlje in biotske raznovrstnosti. Industrijska živinoreja in GSO pa predstavljajo preveliko negativno breme za naravo.
Levica in Vesna: Izboljšanje biodiverzitete je ključno za večjo odpornost kmetijstva proti sušam, boleznim in podnebnim spremembam. Spodbujati moramo ohranjanje in ponovno uvajanje slovenskih avtohtonih rastlinskih sort ter avtohtonih pasem živine, saj so bolje prilagojene našemu prostoru in razmeram. Nujna je tudi premišljena umestitev v prostor ter investicije v zadrževalnike vode, ki hkrati pomagajo pri namakanju v sušnih obdobjih in varujejo pred poplavami. Spodbujati moramo tudi pridelavo kultur, odpornejših proti suši, ter postopno povečati delež žit na račun koruze in drugih poletnih poljščin, ki so najbolj izpostavljene vročinskim valovom. Pomemben del prilagajanja so tudi dostopni in učinkoviti sistemi zaščite pred točo ter širša podpora prilagajanju kmetijstva novim podnebnim razmeram.
Mi, socialisti!: Ob omejenih naravnih virih in dodatnih omejitvah, ki nam jih nalaga nujnost ustavitve množične izgube biotske raznovrstnosti, nujno potrebujemo planiranje proizvodnje in potrošnje hrane na družbeni ravni. Iz vsakoletnih podatkov o stanju kmetijstva je jasno, da je treba napore in javno podporo preusmeriti iz intenzivne živinoreje, ki je okoljsko najbolj intenziven del kmetijstva, v pridelavo rastlinske hrane. To je še posebej pomembno ob dejstvu, da v Sloveniji v povprečju na prebivalca pojemo kilogram rdečega mesa na teden, medtem ko NIJZ opozarja, da uživanje več kot 500 gramov rdečega mesa na teden pomeni resno tveganje za zdravje.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča: Kmetijstvo bomo sistematično pripravljali na podnebne spremembe z vlaganji v namakalne sisteme, rastlinjake, zavarovane pridelovalne prostore ter posodobljen sistem obrambe pred točo in vremenskimi skrajnostmi, subvencionirali zbiranje deževnice. Z izobraževanjem in svetovanjem kmetov bomo skrbeli za prilagajanje pridelave novim razmeram. Uvedli bomo namenski solidarnostni sklad, ki bo omogočal hitro in učinkovito pomoč ob naravnih nesrečah in izbruhih bolezni.
Piratska stranka Slovenije: Takoj bi morali začeti uvajati ukrepe za zadrževanje vode v krajini (namakanje, zadrževalniki, sonaravni ukrepi), protierozijske ukrepe, odpornejše sorte, agro-gozdarstvo in vsekakor dostopnejše zavarovalne sheme, ki ne kaznujejo kmeta ob vsaki ujmi. Podpora mora biti prilagodljiva in hitra, ker so šoki (suše, toča, poplave) vedno pogostejši.
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča: Začeti je treba takoj: namakanje, zadrževanje vode v krajini, protierozijski ukrepi, odpornejše sorte, zavarovalne sheme, svetovalna podpora ter naložbe v predelavo in skladiščenje.
Slovenska demokratska stranka – SDS: Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na kmetijstvo, zato je treba okrepiti ukrepe za zaščito pridelave. Eden ključnih korakov je pospešiti investicije v namakalne sisteme, protipozebno zaščito, mreže proti toči in rastlinjake. Ti ukrepi lahko bistveno zmanjšajo škodo zaradi vremenskih ekstremov. Hkrati je treba poenostaviti postopke za umeščanje takšnih projektov v prostor, saj so danes pogosto zelo dolgotrajni. Pomembno je tudi povečati skladiščne kapacitete in bolj povezati pridelovalce ter predelovalno industrijo, da lahko ob slabših letinah bolje zagotovimo stabilno oskrbo s hrano.
Slovenska nacionalna stranka – SNS: Ne glede na razprave o vzrokih se kmetijstvo že spopada z več sušami, neurji in pozebami, zato so nujni praktični, prilagodljivi ukrepi. Začeti je treba takoj s tremi sklopi. Prvič, odpornost pridelave, to pomeni vlaganja v namakanje, zadrževalnike vode, protitočno zaščito in ukrepe za zmanjšanje škode ob ekstremih. Drugič, finančna varnost kmetij, to pomeni močno podporo domači pridelavi z višjimi neposrednimi plačili za trajnostno kmetovanje ter olajšavami pri davkih in prispevkih. Tretjič, stabilnost trga in samooskrba, to pomeni spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalne samooskrbe ter zaščita pred uvoznimi dampinškimi cenami, da kmetije lažje preživijo slaba leta. Treba je varovati kmetijska zemljišča pred pozidavo in infrastrukturnimi posegi na račun najbolj produktivnih območij, ker je zemlja osnovni pogoj za odpornost sistema.
Socialni demokrati: Kmetijstvo je med sektorji, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, zato so nujne investicije v namakalne sisteme, odpornost pridelave, raziskave novih sort in tehnologij ter prilagajanje pridelave spremenjenim podnebnim razmeram.
Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij: Takojšnja vlaganja v zadrževalnike vode, namakalne sisteme in spodbujanje medovitih rastlin kot naravnih opraševalcev.
Oglas