Del vaje je bilo tudi reševanje utopljencev in ljudi, ki so v paniki ter ne upoštevajo navodil reševalcev.
Andrej Petelinšek
Datum 3. oktober 2026 17:59
Čas branja 3 min
Prišlo je do nesreče splava mariborskih flosarjev na reki Dravi, ki je zaradi napake na flosu trčil ob levi steber Studenške brvi in nato nasedel na Benetkah na Lentu. Na splavu je bilo v času nesreče več ljudi, ki so se poškodovali, nekateri tudi popadali v vodo.
Na srečo je to le scenarij vaje gasilcev, reševalcev, policistov in pripadnikov civilne zaščite, ki je danes potekala na obeh bregovih Drave in tudi na sami reki. Vajo so lahko mimoidoči opazovali tako iz Studenške brvi kot iz bregov Drave, le nekaj točk je bilo ograjenih zaradi varnosti udeležencev.
“Vsako leto poskusimo narediti vajo, kjer lahko treniramo z večjim številom domnevno poškodovanih, saj takšnih dogodkov na srečo pri nas ni veliko, preiskušamo pa na tak način svoje načrte,” pove Matej Kraner, koordinator vaje, sicer pa poveljnik operativne enote Gasilske brigade Maribor. S pripravami na vaje so pričeli že več mesecev nazaj, doda.
V vaji množične nesreče na Dravi je sodelovalo okoli 200 udeležencev.
Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek
V vaji je sodelovalo okoli 200 udeležencev – celotna ekipa javne gasilske službe Maribor, ki jo poleg brigade sestavlja še 11 prostovoljnih gasilskih društev, mariborski reševalci, policisti, flosarji in civilna zaščita. Zaradi možnosti upravljanja pretokov reke, pa so v štabu vodenja vaje sodelovali tudi predstavniki Dravskih elektrarn Maribor. Gre torej tudi za službe, s katerimi ne sodelujejo vsakodnevno, zato je takšna vaja dobrodošla tudi za spoznavanje med njimi.
Po scenariju vaje je splav mariborskih flosarjev trčil ob levi steber Studenške brvi in nato nasedel na Benetkah na Lentu.
Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek
Vajo na Dravi in obeh njenih bregovih so lahko mimoidoči spremljali tudi s Studenške brvi.
Andrej Petelinšek
Ker je šlo za imitacijo nesreče, je bilo kar 50 statistov oziroma imitatorjev – od tega 30 prostovoljcev, našemljenih v poškodovance, 20 pa gasilcev v zaščitni opremi, ki ljudi rešujejo iz vode. “Prikazali smo različne tehnike reševanja iz vode oziroma na vodi,” pove Kraner. Izziv za reševanje so predvsem utopljenci in takšni, ki so v paniki in ne upoštevajo navodil, razloži. Zato jim v teh primerih pomagajo tudi potapljači – potopili so tudi dve potapljaški lutki, ki predstavljata osebe, ki so omagale in se potopile pod vodo.
Policisti so na kraju domnevne nesreče skrbeli za varnost, opravili popis dogodka in ugotavljali njegov vzrok.
Andrej Petelinšek
Pomemben del vaje je bilo preverjanje sodelovanja med gasilci, reševalci, policisti in drugimi službami zaščite in reševanja.
Andrej Petelinšek
“Za ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) je to predvsem priložnost, da v čim bolj realnih razmerah preverimo odziv ob množični nesreči. Ta vključuje aktivacijo mobilnih enot, organizacijo in vodenje zdravstvenega dela intervencije, izvajanje primarne in sekundarne triaže, vzpostavitev delovišča zdravstvene oskrbe ter nadaljnjo obravnavo in pripravo poškodovanih za transport,” razloži dr. Matevž Privšek iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.
Reševalci so ob množični nesreči vadili triažo, zdravstveno oskrbo poškodovanih in njihovo pripravo na transport.
Andrej Petelinšek
V vlogi poškodovancev je sodelovalo 30 prostovoljcev, dodatnih 20 gasilcev pa je v zaščitni opremi reševalo ljudi iz Drave.
Andrej Petelinšek
Potapljači so v Dravo potopili dve lutki, ki sta predstavljali osebi, ki sta omagali in se potopili pod vodo.
Andrej Petelinšek
Pomemben del vaje je zato preverjanje sodelovanja med ekipami NNMP, gasilci, policijo in drugimi službami sistema zaščite in reševanja. “Pri tako zahtevnem dogodku ni pomembno le, kako dobro deluje posamezna služba, ampak predvsem, kako učinkovito se vse vključene službe med seboj usklajujejo, izmenjujejo informacije in skupaj vodijo intervencijo. Prav zato želimo skozi vajo preveriti tako strokovne postopke kot tudi komunikacijo, organizacijo in logistiko na kraju dogodka,” dodaja Privšek.
Policisti so bili prav tako na kraju dogodka – tudi s policijskim čolnom – opravili so popis dogodka ter skrbeli za varnost, ugotavljali pa tudi vzrok domnevne nesreče. Tako velike nesreče na Dravi na srečo zares ni bilo nikoli. Rešujejo pa pogosto ljudi iz vode, tudi nesreč s plovili je že bilo nekaj, sklene Kraner.