Vokalno zasedbo Ingenium Ensemble sestavljajo (od leve proti desni): Domen Anžlovar, Ambrož Rener, Edita Miklič, Matjaž Strmole, Ema Pavlič in Blaž Strmole. Foto: Ingenium Ensemble
Vokalna zasedba Ingenium Ensemble že več kot desetletje nastopa na evropskih odrih in občinstvu predstavlja raznolik repertoar – od klasične zborovske glasbe do sodobnih priredb in slovenskih ljudskih pesmi. Šestčlansko zasedbo sestavljajo Domen Anžlovar, Edita Miklič, Ema Pavlič, Ambrož Rener, Blaž Strmole in Matjaž Strmole, ki s kombinacijo štirih moških in dveh ženskih glasov ustvarjajo prepoznaven zvočni izraz. Ta postavitev jim ponuja možnosti za širok repertoar, saj lahko izvajajo pesmi tako za moški kvartet kot mešano zasedbo. V zadnjem času so pozornost pritegnili tudi s sodelovanjem z britansko vokalno skupino VOCES8, s katero so posneli skladbi Angel of God in priredbo slovenske ljudske pesmi Angelček varuh moj.
Več o njihovem ustvarjanju in nastopih v tujini si lahko preberete v spodnjem pogovoru.
Ljudje hrepenimo po lepoti, saj se svet pogosto odmika od idealov. Ko poslušalci slišijo nekaj lepega, se jim čas vsaj za trenutek ustavi, saj jih glasba opomni na nekaj presežnega. To hrepenenje po lepoti je v nas vcepljeno, potrebujemo ga in mi čutimo kot svoje poslanstvo, da to lepoto skozi glasbo prebudimo v srcih poslušalcev.
Blaž Strmole
Po čem se Ingenium Ensemble razlikuje od drugih vokalnih zasedb?
Že v sami osnovi je drugačna postavitev glasov, torej štirje moški in dva ženska vokala. V tujini, na tujih festivalih, na katerih se predstavljamo, so poleg nas veliko bolj zveneča imena, kot sta VOCES8, ki so vokalni oktet, in King’s Singers, ki so tudi sekstet, vendar so vsi vokali moški, veliko je kvintetov, še več kvartetov. Tako da v tem pogledu je ta postavitev med redkimi. Kar zadeva sam program, zdaj govorim sicer v tujem prostoru, je za nas značilno, da prihajamo iz Slovenije in da lahko ponudimo občinstvu srednje Evrope izkušnjo glasbe jugovzhodne in tudi vzhodne Evrope. V svoj repertoar redno umeščamo pravoslavno glasbo, ki ni značilna za repertoar skupin zahodne Evrope, vendar izstopa predvsem slovenska glasba. Začeli smo s tem, da smo sledili svojim vzornikom, že uveljavljenim tujim skupinam, ampak smo na koncu ugotovili, da se moramo držati tega, kar najbolj znamo.
Vaš repertoar je žanrsko zelo raznolik, od ljudske in pop glasbe do klasičnih del. Kako se odločite, katero skladbo boste priredili ali uvrstili v program?
Različni dejavniki so, želje tistih, ki prirejajo koncert, na katerega smo vabljeni, naše želje, želje sopevcev, najpomembnejše pa je, kaj bi v danem trenutku najbolj nagovorilo občinstvo. Sestavljanje koncertnega programa je pravzaprav zelo zahtevno delo, če hočeš ugoditi vsem. Lahko si zelo strogo specialističen v določenih zvrsteh, torej smo prirejali tudi ozko usmerjene tematske sklope, kot so renesančna glasba ali samo dela Jakoba Gallusa, ampak v večini primerov je najbolj zaželen mešan program, različne zvrsti, zato večinoma izvajamo glasbo različnih zvrsti in značajev, skupaj jih mora povezati neka rdeča nit, zgodba, neko sporočilo. Odkrivanje in povezovanje različnih skladb v neko skupno celoto z vezno besedo, to je pravzaprav najtežji del tega procesa.
Vaš repertoar vključuje pesmi v različnih jezikih, od angleščine, nemščine, latinščine, starogrščine, italijanščine, španščine do jezikov manjših narodov. Kako se lotite učenja izgovarjave in kako se nanje odziva tuje občinstvo?
Vsako poslušalstvo je rado nagovorjeno s pesmijo v lastnem jeziku. To je poseben poklon, tako kot se zdi Slovencem posebno, če se tujec odloči za izvajanje skladbe v slovenskem jeziku. Pri učenju izgovarjave se vedno zanašamo na jezikoslovce, da ohranimo tehnično in čustveno pravilnost. Ker pa zakonitost pravi, da je oddajanje glasbe najbolj pristno v maternem jeziku, se tudi meni še vedno zdi, da smo najprepričljivejši v slovenski glasbi.
Zasedba Ingenium Ensemble že več kot desetletje nastopa na evropskih odrih. Foto: Ingenium Ensemble
Na koncertih pogosto predstavite tudi ozadje skladb in program povežete z zgodbo. Zakaj se vam zdi ta stik z občinstvom pomemben?
Veliko dobrih zgledov sem imel iz tujine. Tuje zasedbe, tiste najbolj uveljavljene, kot sta King’s Singers in VOCES8, to uporabljajo že dlje časa in sam se spoznal, da je predstavitev skladbe ključen trenutek, ker se s tem vzpostavi stik z občinstvom, s tem se pravzaprav pripravi na poslušanje in poslušanje potem dobi povsem drugo razsežnost. Pomembno se mi zdi, da to stori nekdo iz zasedbe, ker to daje neko pristnost in predvsem seznani občinstvo z izvajalci, da jih gledajo v drugi luči, da jim prirastejo bližje k srcu. Pravzaprav se mi zdi zelo pomembno, da tudi poslušalstvo pogleda na oder in v nas vidi del sebe. Mislim, da je potem to nekaj najbolj človeškega, da se vzpostavi sproščen, pristen stik z občinstvom, ga nagovoriš in predvsem pripraviš na izvedbo.
Kot aranžerju zasedbe – kaj se vam zdi pri aranžiranju skladb najtežje: prilagajanje glasov, harmonij ali iskanje navdiha za novo interpretacijo?
Tehnično gledano je najtežje poslušanje izvirnika in izpisovanje tistih osnovnih značilnosti, od tam naprej se počutim bolj svobodnega in predvsem razmišljam o zgradbi skladbe. Dobra priredba mora biti ravno prav podobna izvirniku in ravno prav sveža in drugačna, da pritegne pozornost. Ujeti to ravnotežje je najtežje v času prirejanja skladbe. Nekatere skladbe me v izvirniku nagovorijo, nekatere sploh ne. Veliko primerov je, ko moram narediti priredbo po naročilu, tako da ne morem vzpostaviti pristnega odnosa z vsako skladbo. Ko pa prepoznam v izvirniku neko dodano vrednost, tudi moje ustvarjalno delo steče lažje, rad se posvetim in predvsem to zanimanje in ta odnos rodita boljši rezultat, torej priredba, ki ostane redno na našem sporedu.
Koliko časa običajno mine od prve ideje za aranžma do trenutka, ko skladba zaživi na koncertnem repertoarju?
Obstajajo priredbe, ki sem jih priredil in smo jih izvedli čez noč, ko tako rekoč časa za vajo ni bilo, in obstajajo skladbe, ki se jim posvečam izven naročil, o njih razmišljam dlje časa, pustim času čas, da te zamisli zorijo in da se jih lotim, ko najdem ugoden trenutek in predvsem takrat, ko se nadejam, da me udari tisti nerazložljivi trenutek navdiha, v katerem se vse stvari poklopijo in jih enostavno samo prelijem na papir. Vsaka skladba ima svojo zgodbo, nekatere so zelo rutinske, nekatere imajo pravzaprav zelo zanimivo zgodbo o svojem nastanku. In čeprav kakšna skladba traja le tri oz. štiri minute, so za tem lahko tedni, meseci in celo leta tehtnega razmisleka.
Za svoje mednarodne dosežke je zasedba leta 2015 prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Foto: Osebni arhiv
Veliko nastopate v tujini – Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Češka, Poljska, Španija. Kje pa še niste bili in kje bi si želeli nastopiti?
Nismo bili še v ZDA, pravzaprav čez lužo še nismo šli, nismo bili v Aziji, večinoma se gibljemo v državah srednje in zahodne Evrope. Vedno pa smo veseli novih izkušenj in nastopiti kjer koli je za nas poseben izziv. Medtem naša želja ostaja, da ponesemo slovensko pesem tudi zunaj Evrope.
Kako se počutite na odru v Sloveniji in v tujini? Kje je nastopanje lažje?
Lažje se izražamo v maternem jeziku pri tujih poslušalcih. Domače občinstvo je najtežje prepričati, to zlasti velja za slovenske poslušalce, ker se tudi sami zavedamo, kakšni smo mi sami kot poslušalci. Se mi zdi, da je občinstvo vedno bolj odprto za nekoga tujega, da ga lažje sprejme in se prepusti njegovi ustvarjalnosti, kajti domači ustvarjalci so prej podvrženi kritiki kot sprejemanju. Mogoče je tak samo moj občutek. Torej, najbolj smo sproščeni, ko nastopamo pred tujim občinstvom, tam nas nihče ne ocenjuje in obsoja.
Kakšen je občutek, ko predstavite slovensko pesem na mednarodnem odru? Ste se kdaj bali, da vas občinstvo ne bo razumelo, ali ste vedno zaupali, da bo glasba opravila svoje?
Ko si ustvarjalen, se zdiš okolici zasanjan, odmaknjen, ampak pravzaprav si takrat najbolj prebujen.
Blaž Strmole
Čutimo velik ponos. Na začetku sem se večinoma osredotočal na tuje skladbe, ker sem domneval, da je slovenščina nedostopna in nerazumljiva. Čez leta sem spoznal, tudi na podlagi prijetnih odzivov občinstva in drugih glasbenih poznavalcev, ki so nam večkrat podali svoje mnenje, da se moramo bolj osredotočiti na slovensko glasbo, ker jezik ni ovira in omejitev za razumevanje sporočila. Sami ljudje so nam pripovedovali, da so se jih najbolj dotaknile priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Navsezadnje imajo vedno na voljo prevod na koncertnih listih ali jim ga podamo pred izvedbo. Sklepam po sebi, saj bi veliko raje poslušal tujo skupino izvajati nekaj njihovega, da se seznanim z njihovo kulturo, kot pa da poskušajo imitirati nekaj, kar je njim povsem tuje. Ker smo najbolj sproščeni pri podajanju glasbe v slovenščini, se mi zdi, da moramo izvajati še več pesmi v svojem jeziku, saj smo ugotovili, da poslušalstvo to zelo ceni, ker ga to nagovori. Imam zelo lepe povratne odzive, da so na podlagi tega poslušalci začeli raziskovati tudi preostalo slovensko glasbo, da jih je tako navdihnilo, da so se začeli zanimati za to, da so prisluhnili tudi drugim izvajalcem, skladateljem in smo vsaj nekaterim odstrnili tudi ta del. Smo narod, ki ima identiteto srednjeevropskega naroda, ampak smo še vedno, kar zadeva kulturni ozir, tujci za sosednje narode. Marsikdo nas še vedno ima za eksotično državo, čeprav živimo v neposredni bližini, ampak ravno s temi nastopi spoznajo, koliko skupnih lastnosti imamo in hkrati koliko novih in neraziskanih lepot ponujamo kot zakladnica narodne in umetne glasbe.
VOCES8 & Ingenium: Angel of God by Blaž Strmole
Kako se je začelo sodelovanje z britansko zasedbo VOCES8?
Pravzaprav sodelovanje z VOCES8 traja že od leta 2012, ko smo se na pobudo JSKD-ja udeležili festivala Europa Cantat in se prijavili na njihovo vokalno delavnico za mlade še neuveljavljene skupine. Takrat se je med nami stkalo posebno prijateljstvo, še posebej z umetniškim vodjo Barneyjem Smithom, ki je v nas očitno prepoznal potencial in nam je pomagal zoreti v odrski prezenci in tehničnem izvajanju vokalne glasbe, hkrati pa je bil tudi producent našega prvega albuma Ingenium. VOCES8 se v zadnjem času posveča tudi snemanju glasbenih videov, ki so dosegli izjemno gledanost in ravno na ta račun postali eni najbolj predvajanih klasičnih zasedb na svetu, saj se želijo predstaviti širši javnosti tudi na spletu. K snemanju so najprej povabili predvsem domače zasedbe, kot je King’s Singers, in pa odličen kvartet Barbershop Ringmasters iz Švedske, a smo pred kratkim na Barneyjevo pobudo tudi mi odšli v London, kjer smo bili deležni posebne časti, da smo z VOCES8 prvič zapeli skupaj in posneli dve skladbi: Angel of God in priredbo slovenske ljudske pesmi Angelček varuh moj.
Kako je potekalo sodelovanje pri snemanju skladb Angel of God in Angelček varuh moj?
Barney je predlagal, da bi izvedli pesem, ki bi najbolj ujela to zgodbo našega sodelovanja in prijateljstva med zasedbama. Pravzaprav so si oni želeli, da bi izvedli pesem v slovenskem jeziku. Rekli so: “Prosim, naredi priredbo slovenske narodne pesmi, ker bi bil to tudi lep poklon naše zasedbe vašemu narodu in kulturi.” Mi bolj počaščeni ne bi mogli biti. Potem sem razmišljal, katera pesem bi bila najbolj primerna, in sem ugotovil, da naše prijateljstvo med zasedbama najbolj povzame pesem Angelček varuh moj. Sam imam lepe spomine na družinsko izročilo in izročilo številnih zborov, v katerih sem prepeval, v katerih smo se ob večernih druženjih postavili v krog in zapeli to pesem, ki nas je lepo pospremila vsakega na svojo pot. Ta pesem ima posebno mesto v naši kulturi, saj pristno združuje ljudi in se dotakne tako rekoč vsakogar. Vendar v našem prostoru še ni bilo vokalne priredbe, ki bi to pesem povzdignila na višjo raven, zato sem se lotil tega izziva. Ohranil sem preprostost in pristnost, ki se ohrani v uvodu in sklepu skladbe. Vmes pa sem poskusil vplesti še nekaj drugih značilnosti slovenske kulture, recimo izvedbo v moškem kvartetu, slovesno mnogoglasje. Menim, da smo s to pesmijo res ujeli občutek povezanosti in vzajemnosti.
Seveda sem na začetku razmišljal, da bi to skladbo približal tudi angleškemu občinstvu in njim kot izvajalcem, zato sem iskal možnosti, kako bi v isti priredbi naredil izmenjavo med Ingeniumom in Voces8, da bi mi zapeli slovensko, oni pa angleško različico. Ugotovil sem, da angleške različice pravzaprav ni. Najbližje besedilo je Sveti angel varuh moj (Angel of God), nakar sem ugotovil, da niti v angleščini ne obstaja neka vidnejša uglasbitev, zato sem skomponiral novo skladbo na podlagi tega besedila. Na začetku je bilo mišljeno, da bi se oba napeva pojavila v eni skladbi, ampak med ustvarjanjem sem ugotovil, da si vsaka pesem zasluži prostor zase. Takrat sem prosil VOCES 8, če bi bili tako prijazni, da bi nam namenili nekaj več časa, da bi umestili dve skladbi, in so bili za in potem smo tudi na licu mesta ugotovili, da imata obe skladbi vsaka svojo zgodbo in da je Angel of God naše darilo njihovi kulturi, Angelček varuh moj pa njihovo darilo naši kulturi.
VOCES8 & Ingenium: Angelček varuh moj (arr. Blaž Strmole)
So imeli člani zasedbe VOCES8 težave pri izgovarjavi slovenskih besed?
Ne, presenetljivo ne. Razen nekaj manjših popravkov so imeli resnično dobro izgovarjavo. Note sem jim poslal vnaprej in sam tudi napisal fonetično izgovarjavo, ampak vsekakor so na licu mesta zveneli pristno in so nas zelo presenetili.
Kako vidite sodelovanje z drugimi glasbeniki, kot prenos znanja?
Seveda, kot dodano vrednost. Mi smo se večkrat srečevali z drugimi skupinami na tujih festivalih, sploh če smo delili oder na istem koncertu, in prav z vsemi zasedbami smo ohranili prijateljske stike. Vedno upamo, da se bodo naše poti še kdaj križale, najbolj na primer z zasedbami VOCES8, Apollo five, Singer Pur, Rajaton. Pri tujih zasedbah se lahko navdihuješ pri njihovi edinstvenosti, iz tega je treba črpati. Vedno znova ugotavljamo, da je nekaj najbolj edinstvenega pri teh skupinah to, da prinesejo nekaj iz svoje domovine.
Kaj še pripravljate letos?
Zdaj že nekaj časa zelo uspešno predstavljamo spored pesmi z našega zadnjega albuma Journey of Life (Pot življenja), gre za preplet pesmi različnih zvrsti in značajev, ki ponazarjajo tok življenja od rojstva do smrti in so slika naše človeškosti, minljivosti, hrepenenja, ljubezni in prav ta koncept vedno znova pusti neverjeten odziv pri občinstvu. V prihodnje načrtujemo še več mednarodnega sodelovanja, predstavljanja tudi na drugih odrih, odrih drugih držav, v katerih morda še nismo bili, predvsem pa skušamo dokumentirati tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale našo ustvarjalno pot.
Kaj bi še sporočili bralcem?
So skladbe, za katere veš, da bodo ostale, in so skladbe, ki bodo služile svojemu namenu. Mi se bolj osredotočamo na iskanje tega, kar bo ostalo. Da nas preseže, ker mi smo samo zapisovalci neke resnice, ki obstaja onkraj, oz. tisti, ki opominjamo, da to obstaja. Želim si, da bi bili tudi naši koncerti doživetje in ne sprostitev, da bi občinstvo šlo domov nagovorjeno in bi se odprla kakšna tema, o kateri do zdaj še niso razmišljali. Glasba je samo medij, ki pa pusti trajnejši vtis pravega sporočila.
Oglas