Teheran zahteva konec ameriško-izraelskih napadov pred pogovori o prekinitvi ognja. Foto: Reuters
Oman, ki je v pogajanjih med ZDA in Iranom posredoval že pred vojno, je po navedbah treh virov že večkrat skušal odpreti komunikacijski kanal, vendar je Bela hiša dala jasno vedeti, da za to trenutno ni zainteresirana.
Visoki predstavnik Bele hiše je potrdil, da je Trump zavrnil prizadevanja za začetek pogovorov in se osredotoča na nadaljevanje vojne, da bi še dodatno oslabil vojaške zmogljivosti Irana. “Trenutno ga to ne zanima, zato bomo nadaljevali operacijo brez prekinitev. Morda pride tak dan, vendar ne zdaj,” je zatrdil.
V prvem tednu vojne je Trump na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriško-izraelski napadi tako prizadeli iransko vodstvo in vojsko, da si želijo pogovorov, a da je za to “prepozno”.
Trump je sicer znan po nenadnih spremembah zunanjepolitičnih stališč, zato ni mogoče povsem izključiti, da bi pozneje vseeno znova privolil v diplomacijo.
Medtem so iranski viri za Reuters povedali, da je Teheran zavrnil prizadevanja več držav za pogajanja o prekinitvi ognja, dokler ZDA in Izrael ne ustavijo zračnih napadov in ne izpolnijo iranskih zahtev, med katerimi sta trajna prekinitev napadov in odškodnina za povzročeno škodo v napadih.
Tudi Egipt, ki je posredoval že pred začetkom vojne, je poskušal znova vzpostaviti komunikacijo, so povedali trije varnostni in diplomatski viri. Čeprav prizadevanja niso prinesla preboja, so po besedah enega od virov vsaj delno omejila vojaške odzive nekaterih sosednjih držav, ki so bile tarča iranskih napadov.
Petkovi ameriški napadi na otok Harg, ki je glavno iransko izvozno središče za nafto, so poudarili Trumpovo odločenost, da nadaljuje vojaško kampanjo proti Iranu. Foto: Reuters
Razdeljenost v krogu okoli Trumpa
Nekateri ameriški uradniki in Trumpovi svetovalci zagovarjajo hitro končanje vojne, saj bi lahko zaradi rasti cen goriva predsednikova republikanska stranka plačala visoko politično ceno, zlasti pred bližajočimi se vmesnimi kongresnimi volitvami v ZDA. Druga stran naj bi Trumpa spodbujala k nadaljevanju vojne proti Iranu, da bi uničili njegov raketni program in mu preprečili pridobitev jedrskega orožja.
Po navedbah nekaterih virov se zdi, da so tako ZDA kot Iran celo manj pripravljeni na pogovore kot v prvih dneh vojne, ko so visoki ameriški uradniki prek Omana poskušali razpravljati o umiritvi razmer.
Stališče Irana se je zaostrilo
Po besedah enega od virov sta vplivni sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani in zunanji minister Abas Aragči prav tako skušala uporabiti Oman kot posredniški kanal za razprave o premirju, v katere bi bil vključen tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, a pogovorov ni bilo.
Namesto tega se je iransko stališče še zaostrilo, je dejal tretji visoki iranski vir. “Vse, kar je bilo prej sporočeno po diplomatskih kanalih, je zdaj nepomembno,” je opozoril.
Po besedah tega vira je Iranska revolucionarna garda trdno prepričana, da bo Iran izgubil vojno, če izgubi nadzor nad Hormuško ožino. “Zato garda ne bo sprejela nobenega premirja, pogovorov o premirju ali diplomatskih prizadevanj, iranski politični voditelji pa se kljub poskusom več držav takšnim pogovorom ne bodo pridružili,” je zatrdil vir.
Novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je v svoji prvi izjavi po izvolitvi na položaj obljubil, da bo Hormuško ožino ohranil zaprto, ob tem pa zagrozil z okrepitvijo napadov na sosednje države, ki gostijo ameriška oporišča.
Pomanjkanje interesa za pogovore tako v Washingtonu kot v Teheranu kaže, da se obe strani pripravljata na daljši spopad, ugotavlja Reuters.
Oglas