V šolskem letu 2025/26 je v vzgojno-izobraževalni sistem vključenih približno 278.000 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, ki jih na osnovnih in srednjih šolah poučuje okoli 25 tisoč učiteljic in učiteljev. Foto: BoBo
V slovenskem šolskem sistemu najbolj pereč sistemski problem predstavlja kronično pomanjkanje učiteljev in ostalih strokovnih delavcev. Glede na analizo, ki jo je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo maja lani, v šolskem sistemu – v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v glasbenih šolah in šolah za učence s posebnimi potrebami – za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnih procesov skupno primanjkuje več kot 3600 pedagoških delavcev, od tega skoraj 1900 samo v osnovnih šolah. Največje je pomanjkanje učiteljev matematike, naravoslovja, fizike, tehnike in tehnologije, računalništva, narašča tudi pomanjkanje kadra za poučevanje slovenščine in angleščine.
S plačno reformo se sicer položaj učiteljev na začetku karierne izboljšuje, pozitivne premike pri zanimanju za učiteljski poklic pa so spodbudili tudi dvigi kadrovskih štipendij. A pomanjkanje učiteljev ostaja, šole pa ga med drugim blažijo z vključevanjem kadra, ki nima pedagoške izobrazbe, številni učitelj pa delajo v povečanem obsegu. Ob tem zahtevnost razmer v šolstvu povečujejo tudi drugi dejavniki, predvsem nenehno prilagajanje družbenim spremembam. Med večjimi izzivi na šolah z velikim deležem otrok priseljencev, je tudi njihova učinkovita integracija, šolski prostor pa – tako kot družbo nasploh – nenehno spreminjajo tudi nove tehnologije, pri čemer se vedno znova pojavlja vprašanje, kakšno naj bo razmerje med njihovo uporabo in omejevanjem.
Strankam in kandidatnim listam, ki so se prijavile za sodelovanje v posebnih predvolilnih vsebinah na RTV Slovenija, smo poslali tri vprašanja na temo šolstva. Odgovore tistih, ki so nam jih do objave članka poslali, lahko preberete v nadaljevanju (odgovori so objavljeni po abecednem vrstnem redu).
1. Kako nameravate reševati veliko pomanjkanje učiteljev in strokovnih delavcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah? Katere konkretne ukrepe predlagate, da bi preprečili nadaljnje slabšanje kadrovskih razmer v šolstvu?
Demokrati. Anžeta Logarja: Za privabljanje več zanimanja za poklic učitelja je potrebno izboljšati ugled in plače učiteljev. Kot na večini drugih področjih v državi je zato še kako potrebno pospešiti postopke pridobivanja izobrazbe in certifikatov. Prav tako bomo za več zanimanja za poklic učitelja uvedli ciljane kadrovske štipendije, optimiziranje delovne obremenitve učiteljev, pretočne programe za odrasle in upokojence, v šole pa po potrebi vpeljali tudi tuje učitelje, ki bodo usposobljeni za delo v naših šolah.
Državljansko gibanje Resni.ca: Pomanjkanje učiteljev je sistemski problem. Učiteljski poklic postane strateški poklic države: plače se občutno povečajo, napredovanja so hitreje in takoj finančno nagrajena, ravnatelji dobijo možnost mesečnih stimulacij. Pripravništvo se vključi v magistrski študij, štipendije za pedagoške smeri znašajo najmanj 500 evrov. Odpre se nadzorovan vstop strokovnjakom iz prakse ter zmanjša birokracija, da se učitelj vrne k poučevanju.
Gibanje Svoboda: V dogovoru s sindikati smo že izvedli najobsežnejšo plačno reformo v javnem sektorju zadnjih let. Ta prinaša opazno povišanje plač učiteljem začetnikom, vzgojiteljem in drugemu osebju v vrtcih in šolah do leta 2028, kar izboljšuje privlačnost poklica. Prizadevali si bomo za nadaljnjo krepitev kadrovskih ukrepov – za povečanje kroga upravičencev za štipendije za pedagoške poklice, krepitev pripravniške sheme in z razširitvijo nabora upravičencev za študijske pomoči pri pre- in dokvalifikacijah. Z digitalnimi rešitvami in uporabo orodij umetne inteligence bomo zmanjšali administrativno delo in olajšali proces priprave na pouk, izboljšali programe nadaljnjega usposabljanja za vodstvo in strokovne delavce šol in vrtcev ter spodbujali javno stanovanjsko shemo za mlade zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka Nič od tega in Stranka za zdravo družbo): Poudarek na kvaliteti izobraževanja, kjer ocenjevanje ne bi bilo namenjeno zgolj selekciji, temveč vrednotenju znanja. Izobraževalni sistem s poudarkom na razvijanju sodelovanja med učenci in mentorstva med učitelji.
Levica in Vesna: Pomanjkanje je posledica dolgoletnega podcenjevanja poklicev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Glede na kadrovske potrebe na posameznih področjih bomo zagovarjali tudi izjeme od obstoječih pravil plačnega sistema in/ali drugačen sistem spodbud za delo v deficitarnih poklicih. Pomembni so tudi neplačni ukrepi, denimo dostop do kadrovskih stanovanj. Na daljši rok je potrebno pedagoškim delavcem zagotoviti boljše plače in delovne pogoje, ter jih razbremeniti administrativnih nalog. Zanimanje za pedagoške poklice je treba okrepiti s premišljeno štipendijsko politiko, višjo začetniško plačo ter dodatnimi spodbudami za zaposlovanje mladih. Starejšim zaposlenim pa je treba omogočiti manjšo pedagoško obveznost ter več prostora za mentoriranje in razvoj novih pristopov.
Sorodna novica
“Včasih cela šola stopi skupaj, da pouk izpeljemo tako, kot je treba, in da otroci niso prikrajšani”
Mi, socialisti!: Z interventnim dvigom plač ter večjimi vlaganji v infrastrukturo vrtcev in šol, povrnitev avtoritete učiteljem ter več pedagoške avtonomije pri vzgojnem delu. Poleg tega mora država voditi politiko, po kateri izbira teh poklicev za mlade pomeni hitrejši prehod v samostojno življenje in varno zaposlitev z dobrimi pogoji dela in odnosi na delovnem mestu. To vključuje tudi večanje moči reprezentativnih sindikatov v teh sektorjih ter prioriteto pri razpisih za javna najemna stanovanja.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča: Z uvedbo variabilnega dela plače za nagrajevanje najboljših strokovnih delavcev, krepitvijo strokovne avtonomije, odpravljanjem nesmiselnih birokratskih opravil in poročanja, da bodo imeli strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju več časa za otroke, učence in dijake ter kakovostno delo z njimi.
Piratska stranka Slovenije: Ključno je izboljšati pogoje dela. Manj birokracije, nižji normativi, boljše nagrajevanje (tudi za zahtevne oddelke), jasnejša napredovanje in možnost hibridnih zaposlitev (del šola, del gospodarstvo). Omogočiti je potrebno dostopna, sodobna in kakovostna pedagoško-andragoška usposabljanja ter lažji prehod strokovnjakov iz prakse v šolstvo z ustreznim finančnim nadomestilom.
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča: To bomo naslavljali z ukrepi za dvig ugleda in privlačnosti poklica: npr. manj administracije, jasne karierne poti, mentorstvo, stimulativno nagrajevanje, štipendije, boljše vodenje šol in delovnega procesa.
Slovenska demokratska stranka – SDS: Zavzeli se bomo za bolj fleksibilno delovno zakonodajo, ki naj omogoča polovično ali tretjinsko zaposlitev že upokojenih učiteljev, ne da bi pri tem izgubili svojo pokojnino, in možnost cepitve enovitega delovnega mesta na dva dela (kar bi pomagalo tudi mladim staršem z majhnimi otroki). Potrebno je posodobiti pedagoške študijske programe, zagotoviti boljše plačilo nadobremenitev ter urediti položaj mladih učiteljev (plača, napredovanje ter nadaljnjega izobraževanja in izpopolnjevanja).
Slovenska nacionalna stranka – SNS: Prednost bi dali ukrepom, ki takoj izboljšajo privlačnost poklica in pogoje dela: višje plače in nagrajevanje po uspešnosti, manj administracije ter štipendije za deficitarne pedagoške smeri. Hkrati bi okrepili avtonomijo učiteljev, manj birokratskih navodil, jasna zaščita učitelja pri vzdrževanju discipline in več vpliva stroke pri učnih načrtih. V programu je tudi usmeritev, da se prepreči beg kadrov, tudi z večjo vezanostjo javno financiranega izobraževanja na potrebe trga dela.
Socialni demokrati: Pomanjkanje učiteljev je posledica slabše privlačnosti poklica in demografskih sprememb. Potrebni so boljši delovni pogoji, jasne karierne poti in konkurenčno plačilo, ki odraža družbeni pomen pedagoškega dela. Pomembni so tudi štipendijski programi za pedagoške študije, sistemsko mentorstvo za mlade učitelje ter zmanjšanje administrativnih obremenitev. Šola mora biti prostor strokovne avtonomije učiteljev in kakovostnega dela z učenci.
Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij: Rešitev je v izboljšanju delovnih pogojev, davčni razbremenitvi njihovih plač in dvigu ugleda poklica prek sistemske podpore strokovni avtonomiji.
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je v vrtcih in osnovnih šolah približno desetina otrok priseljencev, na srednjih šolah pa okoli sedem odstotkov. Izzivi z njihovo integracijo so predvsem na posameznih šolah, kjer je ta delež precej višji, ponekod celo več kot 50-odstoten. Foto: BoBo
2. Izziv za učitelje je tudi integracija otrok priseljencev, ki predstavljajo vse večji delež učenk in učencev. S kakšnimi ukrepi bi zagotovili njihovo učinkovito integracijo?
Demokrati. Anžeta Logarja: Z jezikovnimi programi za otroke priseljencev je potrebno začeti zelo zgodaj, a jezikovni del problema seveda ne reši vsega. Potrebno je zagotoviti še dodatno strokovno pomoč učiteljem v razredih in učitelje dodatno usposobiti z veščinam vključevanja. Prav tako bomo spodbujali več sodelovanja med šolami in lokalnimi skupnostmi ter starši.
Državljansko gibanje Resni.ca: Integracija otrok priseljencev se uredi sistemsko: okrepi se intenzivno učenje slovenščine, prilagodijo normativi in zagotovi dodatna strokovna podpora tam, kjer je delež višji. Jasno se določijo standardi znanja in odgovornosti staršev. Vključevanje mora varovati kakovost pouka za vse. Cilj je uspešna integracija ob spoštovanju jezika, kulture in pravil slovenskega šolskega prostora.
Gibanje Svoboda: Podpiramo integracijo otrok priseljencev v krajše programe vrtca pred vstopom v osnovno šolo, kar izboljša otrokovo znanje slovenskega jezika in socializacijo v nadaljevanju šolanja. Novela Zakona o osnovni šoli velja od februarja 2024 in omogoča postopno vključevanje otrok priseljencev v obvezni program osnovne šole ob hkratni socializaciji in integraciji v skupini s sovrstniki. To zagotavlja prijazno obliko socializacije in jezikovne integracije, brez ločevanja. Okrepili bomo podporo učiteljem in šolam na kadrovskem in finančnem področju. Rešitve vidimo v spremembah normativov za izvajanje programa osnovne šole (z delovnimi mesti za delo s priseljenci), v srednjih šolah pa v modelih daljšega postopnega vključevanja dijakov tujcev s povečanjem števila ur slovenščine.
Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka Nič od tega in Stranka za zdravo družbo): Nujno je potrebno tem otrokom zagotoviti najmanj enoletno ločeno predšolsko obravnavo s poudarkom na učenju slovenskega jezika in kulturne adaptacije, preden se jih vpiše v splošni učni sistem in generalno populacijo otrok. S tem se tem otrokom zagotovi adekvatno razumevanje učne snovi in obenem razbremeni učitelje.
Sorodna novica
Logaj: “Prepovedati ChatGPT v šolah bi bila po mojem mnenju največja napaka”
Levica in Vesna: Vključevanje otrok priseljencev mora postati jasna sistemska odgovornost države, ne pa breme posameznih vrtcev, šol ali celo posameznih učiteljic in učiteljev. Država mora zagotoviti uvajalne programe učenja slovenščine, dodatne kadre, predvsem učitelje za slovenščino kot drugi jezik, svetovalne delavce in kulturne mediatorje, ter omogočiti stabilno financiranje. Za uspešno vključevanje otrok priseljencev so potrebni jasni normativi, dodatna učna pomoč ter sistematično usposabljanje zaposlenih za delo v večkulturnih okoljih, hkrati pa mora to temeljiti na enakih možnostih in preprečevanju segregacije. Ključno je tudi okrepljeno sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in CSD-ji, saj je dolgoročno uspešna integracija odvisna od celostnega dela z družino ter podpore širšega okolja.
Mi, socialisti!: Vrtcem in šolam, ki imajo večje število otrok priseljencev, je potrebno zagotoviti dodaten kader, ki je specializirano izobražen za jezikovno in socialno integracijo. Pripraviti morajo konkreten strokovni načrt, kako bo potekalo vključevanje otrok priseljencev, ne da bi bili ti hkrati povsem izključeni iz šolskega življenja ali segregirani v pripravljalnico. Razmisliti bi bilo treba tudi o odložitvi ocenjevanja teh otrok za eno ali dve leti, da se lahko normalno vključijo v jezikovno, socialno in kulturno življenje okolja. Ob tem je potrebno za delavce priseljence uvesti tečaje učenja slovenskega jezika, ki se štejejo v njihov delovni čas in jih plača delodajalec. Slovenskega jezika je potrebno naučiti celotno družino, ne le otrok; da starši poznajo in uporabljajo jezik, pomaga pri učenju jezika tudi otrokom.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča: Z enoletnimi pripravljalnicami, v okviru katerih se otroci priseljenci intenzivno učijo slovenski jezik in seznanijo s kulturo, preden se vključijo v redni program.
Piratska stranka Slovenije: Predlagamo standardizirane in razširjene tečaje slovenščine z brezplačnimi gradivi, enake ure ne glede na “kritično maso”, ter sistematizirano delovno mesto strokovnjaka za tuje učence (jezik, individualni načrti, most s starši). Kjer je tujcev manj, predlagamo mobilne strokovne ekipe. Dodali bi tudi tečaj kulture in sredstva za integracijske dejavnosti v lokalnih skupnostih.
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča: Zagovarjamo več ur, namenjenih učenju slovenščine, zaposlitev dodatnih strokovnih delavcev, podporo šolam z večjim deležem priseljencev in vključevanje staršev. Integracija mora biti hitra in vključujoča, ob ohranjanju standardov znanja in varnega učnega okolja.
Slovenska demokratska stranka – SDS: To problematiko smo v SDS-u v tem mandatu izpostavili večkrat, predlagali rešitve, ki so jih podprle tudi šole in lokalne skupnosti, žal pa je koalicija vse zavračala. Kljub očitkom o diskriminaciji pri vzpostavitvi t. i. pripravljalnice je dejstvo, da jo nekatere šole podpirajo oziroma v njej vidijo rešitev. Učenci tujci z nezadostnim znanjem upočasnjujejo tako svoj napredek kot napredek sošolcev. Zato predlagamo sprejem programa “Vmesno leto”, torej zamejeno časovno obdobje, v katerem se bodo učenci naučili slovenski jezik, šele nato pa napredovali v višji razred, ter črtanje določila o učnem jeziku, ki ni slovenščina.
Slovenska nacionalna stranka – SNS: Integracija mora temeljiti na znanju slovenskega jezika in spoštovanju pravil šole. V SNS-u zavzemamo stališče, da učenci, ki ne znajo slovenskega jezika, pouka ne morejo obiskovati, ter da je pogovorni jezik v šolah, razen pri pouku tujih jezikov, izključno slovenski. Ne podpiramo posebnih pravic za tujegovoreče oziroma muslimanske učence, obveznosti veljajo enako za vse, vključno z udeležbo na športnih prireditvah, izletih in drugih obveznih dogodkih. Zavzemamo se tudi za prepoved islamskih šol.
Socialni demokrati: Uspešna integracija otrok priseljencev je ključna za socialno kohezijo družbe. Potrebni so sistematični programi učenja slovenskega jezika, dodatna strokovna podpora učiteljem ter vključevanje lokalnih skupnosti in staršev. Šole morajo imeti kadrovske in strokovne kapacitete za delo v večkulturnem okolju. Cilj integracije ni asimilacija, temveč enake možnosti za uspeh v izobraževanju in kasneje na trgu dela.
Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij: Potrebujemo sistemsko vključevanje s poudarkom na hitrem učenju jezika in dodatnih kadrih v šolah, da integracija ne obremeni le učiteljev in ostalih učencev.
Lani sprejeta novela zakona o osnovni šoli s šolskim letom 2028/29 v 7. razred predmet informatika in digitalne tehnologije uvaja kot obvezen, hkrati pa prepoveduje uporabo mobilnih naprav. Njihova uporaba je v šolah dovoljena le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v skladu z letnim delovnim načrtom. Foto: Reuters
3. Kakšno vlogo mora po vašem mnenju imeti tehnologija pri pouku? Kako bi poskrbeli, da šolstvo ostane v koraku s časom in da hkrati omeji potencialne negativne učinke pretirane rabe in zanašanja na umetno inteligenco (UI) in druge sodobne tehnologije?
Demokrati. Anžeta Logarja: Digitalna orodja so del realnosti in jih je treba uporabljati pametno. Najbolje je, da jih v šolskem sistemu uporabimo tako, da nam bodo pomagala pri učnem proces in pri ocenjevanju. Ne smemo pa dopustiti, da bodo mislila namesto nas. Nujno je predvsem to, da da obdržimo avtonomijo pri presojanju in odločanju, ustvarjanju programov in pri učenju. Po drugi strani pa je v šole treba uvesti tudi strogo politiko varne rabe interneta in mobilnih telefonov, kar pomeni, da naj telefoni v šolah ostanejo izključeni, za varno rabo interneta je treba usposobiti tudi učitelje in omejiti pretirano uporabo umetne inteligenci v učnem procesu.
Državljansko gibanje Resni.ca: Tehnologija je orodje, ne nadomestilo učitelja. Informatika postane obvezni predmet v 2. in 3. triadi, z osnovami programiranja, algoritmov in kritične rabe umetne inteligence. Digitalna pismenost je del nacionalne suverenosti. Hkrati se omejuje pretirana raba zaslonov, krepi bralna, matematična in naravoslovna pismenost ter uči odgovorna uporaba tehnologije, ne slepo zanašanje nanjo.
Gibanje Svoboda: Tehnologija mora imeti pri pouku podporno vlogo, spodbujati kritično mišljenje, ustvarjalnost in omogočati nove prilagojene oblike učenja, ne sme pa nadomeščati dela učitelja ali učenca. Uporaba umetne inteligence v šoli mora biti strokovno vodena in omejena, da preprečimo upad znanja in veščin otrok ter vdor dezinformacij ipd. Z nedavno sprejeto omejitvijo uporabe mobilnih telefonov se v šolah zmanjšujejo motnje z učenjem in krepi osredotočenost na pouk. Na pobudo Gibanja Svobode in koalicijskih partnerjev bodo stekle tudi aktivnosti za omejitev družbenih omrežij za otroke in mladostnike. Okrepili bomo usposabljanja strokovnega kadra v šolah za uporabo sodobnih digitalnih orodij in razvili etična pravila za uporabo sodobne tehnologije, da bo javno šolstvo ostalo kakovostno, strokovno in predvsem varno.
Koalicija alternativa za Slovenijo (Stranka Nič od tega in Stranka za zdravo družbo): Tehnologija naj bo prisotna, če to zahteva učna snov, vendar ne na račun bralnega razumevanja in pisnega sporazumevanja. Učitelj naj ima pri tem diskrecijsko pravico odločanja.
Levica in Vesna: Najprej se moramo vprašati, kaj pomeni “šolstvo v koraku s časom”. Naloga šolstva ni prilagajanje kratkoročnim potrebam trga dela, temveč oblikovanje samostojnih, kritičnih in družbeno odgovornih posameznikov. Digitalne tehnologije niso nevtralno orodje, saj oblikujejo naše razumevanje sveta, odnose in demokratične procese. Zato jih v šolstvo ne smemo uvajati nekritično ali zgolj kot odgovor na potrebe industrije. Namesto ozkega tehničnega usposabljanja bi morali več poudarka nameniti razumevanju delovanja algoritmov, vpliva UI-ja, vprašanjem zasebnosti, digitalne moči in vpliva tehnologije na družbo. Tehnologija mora biti predmet razmisleka in razumevanja, ne pa cilj sama po sebi. Šolstvo mora mladim dati sposobnost, da tehnologijo uporabljajo zavestno in kritično in ne da ji preprosto sledijo.
Sorodna novica
Potrjene spremembe zakona o osnovni šoli, med njimi tudi omejitev elektronskih naprav
Mi, socialisti!: Vsebine, vezane na moderne tehnologije, so že del učnih načrtov. Prej je pomanjkanje poudarka zaznati na odgovorni uporabi spletnih orodij, kritičnemu branju in gledanju spletnih novic, na nevarnostih, ki za otroke in mladino obstajajo na spletu, na zasebnosti, ter na prepoznavanju in preprečevanju tvegane in prekomerne uporabe. Prav je, da spodbujamo in ponujamo učenje urejevalnikov besedil, orodij za grafično oblikovanje ter programskih jezikov. A to znanje mora z roko v roki o nevarnostih: svetovni splet je pogosto neprijazen do otrok, lastniki socialnih omrežij pa imajo v le en cilj – prodajo oglasnega prostora in monopolizacijo pozornosti zanj.
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča: Šolski sistem mora iti v koraku s časom, graditi ozaveščenost o novi realnosti in krepiti digitalno pismenost in pismenost na področju umetne inteligence na način, da se učenci naučijo uporabljati te tehnologije, spoznajo osnovna načela delovanja algoritmov, hkrati pa razvijajo samoregulacijo in digitalno higieno ter se učijo etične rabe, kritičnega razmišljanja in vrednotenja informacij. Umetna inteligenca naj podpre učenje tam, kjer je njena vloga pedagoško utemeljena in ne nadomešča lastnega kognitivnega dela in napredka učencev.
Piratska stranka Slovenije: Zavzemamo se, da naj bo tehnologija orodje za boljše učenje: odprtokodni in brezplačni sistemi, digitalni učbeniki, projektno delo in razvoj kritičnega mišljenja. Umetna inteligenca mora biti uporabljena transparentno in pedagoško, nikakor ne kot “nadomestek učitelja”. Omejili bi škodljivo rabo tehnologije (npr. telefoni v razredu), hkrati pa bi učence učili digitalne pismenosti: preverjanje virov, varnost, zasebnost, etika in razumevanje omejitev UI-ja.
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča: Tehnologija je orodje: podpiramo digitalne in UI-kompetence, pri čemer je nujno varovanje podatkov, raba kritičnega mišljenja in uveljavitev ter dosledno zasledovanje pravil proti škodljivi pretirani rabi. Ključna je usposobljenost učiteljev in ostalega kadra, ki delajo z mladimi ter posodobitev kurikulov.
Slovenska demokratska stranka – SDS: Umetna inteligenca je že danes prisotna v naših življenjih, zato bi bilo njeno zavračanje ali ignoriranje v različnih podsistemih družbe nesmiselno. Njena prisotnost v šolah, med učitelji in učenci, je ravno tako že dejstvo. Pomembno bo, da bomo kot država ponudili dovolj izobraževanj, zlasti za mlade, s poudarkom na vodilu, da je uporaba umetne inteligence možna s pomočjo znanja oziroma da je dobrodošla in koristna dopolnitev znanju ne pa njegovo popolno nadomestilo.
Slovenska nacionalna stranka – SNS: Tehnologija je lahko koristno orodje, vendar ne sme nadomestiti temeljnega prenosa znanja, discipline in zahtevnosti, ki ju posebej poudarjamo. Pri uvajanju digitalnih rešitev zagovarjamo varne in zanesljive sisteme ter premišljen pristop do digitalizacije kot priložnosti in izziva, z uporabo varne strojne opreme in prosto dostopne programske opreme tam, kjer je smiselno. Da omejimo negativne učinke pretirane rabe, mora šola postaviti jasna pravila uporabe naprav pri pouku, tehnologija pa naj bo podrejena učnim ciljem in odgovornosti učitelja, ne obratno.
Socialni demokrati: Digitalna tehnologija mora biti orodje za izboljšanje poučevanja, ne nadomestilo za učitelja. Šolstvo mora razvijati digitalne kompetence, kritično razumevanje informacij in varno uporabo tehnologije. Pomembne so tudi investicije v digitalno infrastrukturo šol ter usposabljanje učiteljev za sodobne metode poučevanja. Ključni cilj ostaja razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in sposobnosti reševanja problemov.
Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij: UI in tehnologija morata biti pripomoček, ne cilj. Zagovarjamo kritično uporabo tehnologije, hkrati pa krepimo naravoslovne in praktične veščine na terenu (npr. šolski vrtovi).
Oglas