Le en teden je še do parlamentarnih volitev, ko so napetosti v slovenski politiki na vrhuncu. Odmevajo tajno snemani posnetki, prvak opozicije najavlja izpodbijanje rezultatov predčasnega glasovanja, potekajo burna tv soočenja …
Ob tem se je o predvolilnih razmerah v Sloveniji razpisal ugledni hrvaški medij telegram.hr. Tako so ocenili, da se Slovenija pred parlamentarnimi volitvami prihodnjo nedeljo nahaja v političnem trenutku, ki ga številni analitiki označujejo kot enega najpomembnejših po vstopu države v EU leta 2004. Bo majhna, a strateško pomembna država izbirala med nadaljevanjem liberalnega, proevropskega modela ali vrnitvijo desnih populistov, ki so jo, po oceni kritikov, že enkrat popeljali na pot »madžarizacije«.
Golob za Sobotno prilogo Dela
Če se je še pred tremi meseci zdelo, da ima na volitvah v DZ vsak pred sabo neverjetno široke izbire, se ob iztekanju volilne kampanje vedno bolj kristalizira, da izbiramo med dvema Slovenijama, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela dejal premier in predsednik Svobode Robert Golob. Mnenjski voditelji po njegovem opažanju razumejo, da sta na mizi v resnici samo dve možnosti. Pri tem je pojasnil, da ne govori o posamezni stranki, ampak o koaliciji. »Vsak glas, ki ga dobi katera koli koalicijska stranka, je pomemben,« je poudaril.
Ni naključje, da se v Bruslju in evropskih prestolnicah na slovenske volitve gleda z nenavadno veliko pozornostjo. Aktualna vlada premierja Roberta Goloba in stranke Gibanje Svoboda od leta 2022 vlada v koaliciji s Socialnimi demokrati in Levico z udobno večino 53 poslanskih sedežev v 90-članskem parlamentu.
Kako politične razmere en teden pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji vidiji Hrvati? FOTO: Jože Suhadolnik
Zavezništvo Janše in Orbána
Od prvih ministrskih odstopov decembra 2022 do niza škandalov in razrešitev je Golobova vlada preživljala pogoste turbulence, koalicijski spori in neizpolnjene reformne obljube na področju zdravstva in javne uprave pa so načeli premierjev osebni rejting in oceno vladnega delovanja, navaja hrvaški medij.
Nasproti njemu stoji konservativec Janez Janša, veteran slovenske politike in nekdanji premier v treh mandatih, ki bi rad četrtič postal predsednik vlade. Ta nekdanji liberalni disident se vse bolj jasno približuje desnemu populizmu, s trdimi stališči do priseljevanja in pogostimi napadi na medije, pri čemer se povezuje z Viktorjem Orbánom in Robertom Ficem – kar je pri Golobu v kampanji priljubljen argument.
Janša: Državo je treba »vzeti nazaj«
Stranka SDS bo izpodbijala rezultat predčasnega glasovanja na volitvah v DZ, je napovedal predsednik SDS Janez Janša. Po zakonu o volitvah v DZ se predčasno glasovanje izvede na volišču v volilnem okraju, torej združevanje predčasnih volišč ni dovoljeno, je poudaril. Nezakonitih volišč je po njegovih besedah 26, še zlasti pa je izpostavil ljubljansko. Je pa Janša, da so te dni objavljeni posnetki razkrili, da je državo ugrabila organizirana kriminalna združba in da je treba državo »vzeti nazaj«.
V pogovoru za Politico je premier svojega nasprotnika neposredno opisal kot eksistencialno grožnjo evropskemu projektu: »To je v resnici nevarnost, v kateri smo se zdaj znašli,« je dejal, pri čemer je namigoval na možni zavezniški odnos med Janšo in Orbánom, ki bi po tem scenariju skupaj delala na slabitvi EU od znotraj.
Golob zmanjšuje zaostanek
Javne ankete pred volitvami govorijo v prid SDS. Raziskava Mediane iz februarja 2026 SDS uvršča na 30,9 odstotka, v primerjavi z 22,4 odstotka za Golobovo Svobodo, kar je velik, a ne nepremostljiv zaostanek. Najnovejša raziskava za Delo, objavljena v začetku marca, pa beleži okrevanje vladajoče stranke, ki je Janševo prednost skrčila na nekaj več kot dve odstotni točki.
Težava za levo in liberalno stran ni le Janševa priljubljenost, temveč tudi globoka razdrobljenost prostora za Svobodo. Medtem ko SDS sam dosega okoli trideset odstotkov, se stranke levega centra večinoma gibljejo v enomestnih odstotkih, kar oblikovanje koalicij otežuje in zmanjšuje skupno volilno učinkovitost celotnega bloka, so še zapisali na telegram.hr.