V Nemčiji AfD, BSW in Levica pozivajo h končanju nemške podpore Ukrajini. Toda potem bi se nevarnost Rusije povečala, opozarja vojaški strokovnjak Carlo Masala.
Ali bi morali opustiti podporo Ukrajini, da bi zaščitili Nemčijo pred ruskimi grožnjami? Po mnenju vojaškega strokovnjaka Carla Masale zahteva AfD, Levice in BSW temelji na nevarni zmoti.
Bi nemško popuščanje spodbudilo Rusijo?
V intervjuju za nemški Focus je dejal: “To je zmotni sklep. Če bi nehali podpirati Ukrajino, bi bili še bolj ranljivi za rusko izsiljevanje. Ker bi potem postali to, kar Rusija poskuša narediti iz nas: šibka, izsiljevalska tarča.”
S tem Masala ponavlja opozorilo prvega moža nemške obveščevalne službe (BND) Martina Jägerja o ruski grožnji. Ključno vprašanje je, kakšne sklepe Moskva potegne iz vedenja Nemčije: “Rusija se nikoli ne odzove na šibkost. Šibkost se ne dojema kot uspeh Rusije, temveč kot pogoj za nadaljnji napredek.”
“Rusija se zateka k vse bolj skrajnim ukrepom”
Masala grožnje kanclerju Friedrichu Merzu med njegovim potovanjem v Ukrajino razlaga kot izraz ruske frustracije. Moskvi ne uspe izriniti Merza na domačem terenu – pravzaprav Rusija aktivno dela v smeri tega cilja, pravi Masala. Rusija tudi ne more prisiliti Nemčije, da bi nehala pomagati Ukrajini, zato se zateka k vse bolj skrajnim ukrepom.
Napad Rusije na Evropo je še vedno mogoč, tudi če obveščevalne službe trenutno ne vidijo ustreznih znakov, svari Masala.
Foto: Guliverimage
Zunanji minister Johann Wadephul je v odgovor na Jägerjevo opozorilo izjavil, da bi bil spor z Nemčijo za Rusijo tveganje z nepredvidljivimi posledicami. Masala to razume predvsem kot napoved odločnih ukrepov. Zgolj običajne sankcije in zaprtje ruskih objektov verjetno ne bi presenetili Moskve.
Ali Moskva dvomi o pripravljenosti Nata?
Pomembnejša je po njegovem mnenju dodatna podpora Kijevu: sodelovanje BND z Ukrajino pri določanju ciljev in dobava več tisoč brezpilotnih letalnikov. Preizkus balistične rakete nemške mornarice razlaga tudi kot znak, da Nemčija ne popušča.
Vojaški napad na članico Nata na njenem vzhodnem boku bi imel drugačno razsežnost. Rusija bi takrat morala sprejeti posledice sklicevanja na 5. člen pogodbe Nata. Vendar Masala sumi, da Moskva trenutno dvomi o pripravljenosti evropskih držav in ZDA, da se v celoti zavežejo takšnemu konfliktu.
Je napad Rusije še vedno realnost?
Prav zato je napad še vedno mogoč, tudi če obveščevalne službe trenutno ne vidijo ustreznih znakov. “Ključno je to, ali Moskva verjame, da se ji lahko izogne (mišljena je izognitev uveljavitvi 5. člena, op. p.), ker se Nato ne bo dogovoril,” je še dejal Masala.