Britanska aktivistična skupina, ki se je poimenovala Everyone Hates Elon (Vsi sovražijo Elona), je s to potezo želela pokazati, “kako se bo svet spominjal” nekdanjega britanskega princa, potem ko je bil aretiran zaradi suma hude kršitve javne funkcije. Fotografijo je sicer po 15 minutah odstranilo osebje Louvra, piše Euronews.
Sorodna novica
Nekdanji princ Andrew po aretaciji zapustil policijsko postajo
“Zdaj se poti”
Tako rekoč protimilijarderska aktivistična skupina je fotografijo na steno muzeja obesila v nedeljo in jo pospremila s tablico, ki nosi naslov He’s Sweating Now, torej Zdaj se znoji, in letnico 2026. Gre za referenco na katastrofalni intervju padlega princa z Emily Maitlis v oddaji Newsnight iz leta 2019, v katerem je trdil, da se ne more oziroma se nekoč ni mogel znojiti zaradi svojega zdravstvenega stanja.
Tako je med drugim poskušal zanikati, da je kdaj koli srečal Virginio Giuffre (1983–2025), ki je trdila, da se je znojil in oddajal neprijeten telesni vonj, ko je morala plesati z njim v nočnem klubu. Virginia Giuffre, ki je Jeffreyja Epsteina (1953–2019) obtožila spolnih zlorab, je prav tako do konca trdila, da je bila kot 17-letnica trikrat prisiljena v spolne odnose s takratnim princem.
Mountbatten-Windsor, ki so ga aretirali na njegov 66. rojstni dan, je bil med odhodom s policijske postaje Aylsham v Norfolku ves zgrbljen na zadnjem sedežu range roverja. V policijskem pridržanju je preživel 11 ur. To je bila prva aretacija višjega člana britanske kraljeve družine po aretaciji kralja Karla I. davnega leta 1647.
Podoba, ki spominja dela Muncha, Goye in Courbeta
Aktivistična skupina je na spletu objavila videoposnetek svojih članov, ki so na steno muzeja pritrdili svoje umetniško delo. “Pravijo, ‘obesimo ga v Louvru’. In to smo storili.” Za Reuters pa so povedali: “Mislili smo, da nekdanjemu princu Andrewu pokažemo, kako se ga bo svet spominjal, tako da bomo v Louvru prikazali to ikonično fotografijo. Upajmo, da je to šele začetek. Pravica za vse Epsteinove žrtve.”
“Ta slika Mountbattna – Windsorja je nabita s šokom, bolečino in grozo ter spominja na temačna dela Muncha, Goye in Courbeta. Bo ta portret moči, ki v realnem času propada, tisto, kako si bo zgodovina zapomnila kraljevo družino?” pa je dan po aretaciji za Guardian zapisal umetnostni kritik Eddy Frankel.
Oglas