Ljubljanska avtobusna postajališča dobivajo vse več zelenih streh. Mestna občina Ljubljana je med letošnjim Evropskim tednom mobilnosti napovedala nadaljevanje projekta, ki ga skupaj z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in podjetjem Europlakat izvaja od leta 2020. Po septembrskem načrtu naj bi do konca leta ozelenili skupno sto avtobusnih nadstrešnic na 59 lokacijah. Letos so predvideli zasaditev še 27 nadstrešnic. Zelene strehe niso namenjene le lepšemu videzu postajališč, temveč predvsem
ohranjanju rastlinskih vrst, izboljšanju razmer za opraševalce in blaženju poletne vročine v mestu.

Na sedmih kvadratnih metrih 25 različnih rastlin

Posebnost ljubljanskih nadstrešnic je izbor rastlin. Na njih ne sadijo običajnih okrasnih vrst, temveč izključno domače rastline, vzgojene v ljubljanskem botaničnem vrtu. Izbirajo predvsem vrste, ki dobro prenašajo močno sonce, visoke temperature in dolgotrajno pomanjkanje vode. Na posamezni strehi s površino sedmih kvadratnih metrov je v povprečju zasajenih 25 različnih rastlin, skupaj pa na ljubljanskih nadstrešnicah uspeva že več kot 30 avtohtonih vrst.

Med njimi so tudi redkejše rastline, ki v naravi izgubljajo življenjski prostor. Posebej zanimiv je žički grobeljnik, endemična rastlina iz okolice Žič, ki je zaradi zasaditev na avtobusnih nadstrešnicah na teh nadomestnih rastiščih že številčnejša kot v naravnem okolju. Strehe tako niso le zelena popestritev postajališč, ampak tudi manjša nadomestna rastišča za domače rastlinske vrste.

Brez rednega zalivanja in gnojenja

Rastline so izbrane tako, da nadstrešnice ne potrebujejo rednega zalivanja, gnojenja ali ponovnega zasajevanja. Njihovo odpornost je letos preizkusilo tudi vroče in sušno poletje. Po ugotovitvah strokovnjakov Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so zasaditve dobro prestale dolgotrajno vročino in pomanjkanje padavin.

Poleg ohranjanja rastlinskih vrst zelene strehe zagotavljajo hrano in zatočišče čebelam ter drugim opraševalcem. Rastline lahko prispevajo tudi k zmanjševanju segrevanja površin in zadrževanju dela prašnih delcev. Vpliv posamezne nadstrešnice na temperaturo širše okolice je sicer majhen, vendar večje število zasaditev pomeni dodatne zelene površine na mestih, kjer jih običajno ni. Njihova prednost je tudi v tem, da zanje ni treba nameniti dodatnega zemljišča.

Zelene strehe tudi zunaj mestnega središča

Pri izbiri postajališč občina upošteva njihovo obiskanost, razporeditev po mestu, bližino drugih zelenih površin, prenove cest in predloge prebivalcev. Zelene strehe zato niso omejene na mestno središče, temveč se širijo tudi proti obrobju Ljubljane.

Med letošnjimi lokacijami so postajališča Pod Golovcem, Streliška in Ilirska, nadaljnje zasaditve pa so predvidene tudi v Šiški, na Viču, Rudniku in Dolgem mostu. Ljubljana s tem nadaljuje projekt, ki se je začel s prvimi poskusnimi zasaditvami leta 2020. Nadstrešnice so sprva ozelenjevali posamično, nato pa so zasaditve postopoma razširili na večje število postajališč po mestu.