Foto: Televizija Slovenija
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Po nedeljskih referendumih se prah še zdaleč ni polegel. V SDS-u nadaljujejo očitke zoper delo volilnih organov, premier Janez Janša pa je na spletu napovedal, da bodo v 14 dneh vložene zakonske spremembe in morda predlogi za krivdno razrešitev Državne volilne komisije in da kakšna kazenska ovadba ni izključena. Prav tako ni jasno, kako bi po referendumski volji vladajoča koalicija spremenila plačevanje RTV-prispevka. Tematike je v Odmevih v pogovoru z Žigo Vlašičem Bončo komentiral ustavni pravnik Miro Cerar.
Oglas
Predsednik vlade Janez Janša pravi, da bodo RTV-prispevek plačevali tisti, ki si to želijo. Je to po vaše možen ukrep – da eni plačujejo, drugi pa ne?
Takšen pristop bi močno odsvetoval. Najprej naj povem, da je s pravnega vidika zelo pomembno, da je referendumski proces od začetka do konca čim bolj predvidljiv. To je načelo pravne države in zaupanja v pravo. Referendum vedno pripelje do rezultata za ali proti. V tem primeru je bilo vprašanje, ali ste za to, da se ukine obvezni RTV-prispevek. In če bo odgovor jasen – kot kaže, bo proti temu – to pomeni, da je treba slediti tej odločitvi.
Volivci tu niso imeli alternativ. Na referendum bi lahko dali več alternativ. Ali ste za to, da samo nekateri plačujejo? Ali ste za to, da se najde neki drugi vir? V tem primeru bi bilo jasno in predvidljivo, kaj so volivci odločili. Če bi volivci vedeli, da se bo referendumski izid interpretiral tako, kot se zdaj, da se bo razdelilo pol-pol, bi verjetno mnogi glasovali drugače. Zato menim, da mora pravna predvidljivost – v smislu pravne države, ki je temeljno načelo – tukaj prevladati. Če bi kršili to predvidljivost, je to lahko slab precedens za prihodnje primere. Potem se na vsakem referendumu, bo 40 odstotkov proti 60 ali 52 proti 48, skušalo zakonodajo ali rešitve prilagajati temu proporcu, kar pa je neživljenjsko in ni prav. In v demokraciji velja, da kdor ne gre na volitve ali referendum, odločitev prepusti tistim, ki so šli. In tisti, ki so šli, so odločili in taki odločitvi je zdaj treba slediti. Je pa res, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, zato je tu politika nekoliko bolj svobodna v interpretacijah. Ampak vseeno bi takšen pristop s pravnega vidika strogo odsvetoval. Gre za anketni pristop, treba je slediti referendumski volji, potem pa se odločiti, ali greš v neko spremembo, ki bo sledila volji volivca. Čeprav gre za posvetovalni referendum, je treba res slediti volji volivcev, drugače popolnoma razvrednotiš ta institut. Zakaj si jih potem spraševal? Je pa tudi res, da ko slediš volji volivcev, se lahko pojavljajo zelo različne rešitve. In zato moraš paziti, da pri teh podrobnostih ne greš v smer, ki je volivci preprosto niso pričakovali, ker se potem referendum lahko razvrednoti.
Sorodna novica
Janša: RTV-prispevek bodo plačevali tisti, ki želijo. Opozicija zagovarja izid referenduma.
Poslanka SDS-a Alenka Jeraj pravi, da še ne ve, kako bi to uredili, da bi bil RTV-prispevek prostovoljen oziroma da bi ga nekateri plačevali, drugi ne. Je to za vas stabilno financiranje radiotelevizije, kar nalaga tako ustavno sodišče in evropski akt o svobodi medijev?
Zgolj takšna rešitev ne pomeni stabilnega financiranja. Zakonodajna rešitev, ki bi jo v takem primeru vlada ponudila državnemu zboru, bi vsebovala še druge prvine, verjetno neke dodatne vire, bodisi iz proračuna bodisi kaj drugega. To ni vprašanje, da se ne bi dalo zagotoviti nekih virov. Vprašanje je, iz katerega fonda je to lahko, in potem vpliv tistega, ki financira javno radiotelevizijo. In predvsem, ali je to tisto, kar sledi referendumski volji? Še enkrat pravim: če bi bili volivci vprašani, ali so za to, da nekateri plačujejo, nekateri pa ne, se ne bi tako odločali na referendumu. Zato ker tega vprašanja ni bilo na referendumu, je nanj zame pravno nedopustno sklepati. Politika bo pa seveda imela različne interpretacije.
Sorodna novica
Janša napovedal možno krivdno razrešitev Državne volilne komisije
Politika je umetnost možnega. Premier Janez Janša je zapisal, da bodo v dveh tednih v državnem zboru zakonske spremembe in morda celo predlogi za krivdno razrešitev Državne volilne komisije ali kakšna kazenska ovadba. Premier namreč meni, da je veliko število nezakonito imenovanih okrajnih volilnih komisij. Kakšno je vaše mnenje o teh zapisih?
Rekli ste, da je politika umetnost možnega, vendar mora demokratična politika iskati to možnost znotraj pravnega okvira, v okviru ustave, zakonov in podobno. Tudi v tem primeru je tako. Če pride do ugotovitve v državnem zboru, da so bile res kršene zakonske določbe, da je prišlo do nezakonitosti, lahko državni zbor uveljavlja tudi krivdno odgovornost članov državne volilne komisije. Vendar je tu postopek precej zapleten. Zakonska določba glede možnosti razreševanja volilne komisije je nekoliko nejasna. Člane Državne volilne komisije lahko razrešujejo v državnem zboru samo na predlog tistih poslanskih skupin, ki so te člane predlagale. Položaj predsednika ni popolnoma jasen. Načeloma se ve, da lahko državni zbor, če je ta organ imenoval, lahko tudi razrešuje, vendar po postopkih, ki morajo biti jasni. Tu je bilo tudi rečeno, da bo morda treba spremeniti zakonodajo. Ne vem, kaj je s tem mišljeno, zato je treba počakati, da vidimo, kakšne rešitve bo vlada prinesla v državni zbor.
Sorodna novica
Koalicija predlaga še posvetovalne referendume o nižjem DDV-ju, o nošenju burke in javnem sektorju
Napovedani so novi referendumi: zakonodajni o intervencijskem zakonu, pa spet trije posvetovalni, ki jih predlaga koalicija, torej o nižjem DDV-ju na energente in živila, o prepovedi zakrivanja obraza, tudi na javnih krajih, in o debirokratizaciji. Glede na to, da se spet pripravlja niz posvetovalnih referendumov, menite, da je institut referenduma politika razvrednotila? Ali naj državljani v luči tega razumejo, da naj hodijo na referendume glasovat za ali proti neki politiki ali naj se vseeno odločajo, sploh o vsebini?
Izid teh zadnjih referendumov me je zelo pozitivno presenetil. Državljani niso sledili politični histeriji štirikrat za ali štirikrat proti, ampak so očitno res presojali, katera rešitev se jim zdi boljša ali slabša. Rezultat je dokaj uravnotežen. Če bi se to tako nadaljevalo, lahko rečemo državljanom: klobuk dol. Če bi na ta način odločali na referendumu, bi bilo to v pomoč politiki.
Zloraba referenduma je tam, kjer politika želi – in to se je tu v kampanji pokazalo –, izrazito instrumentalizirati referendum zgolj za politični boj, kot da vsebina ni pomembna. Samo da si proti ali za vlado. In pa takrat, kadar se referendumski izid potem ne želi uresničiti, kot je treba, se popači in podobno. Ti referendumi, ki so pogojno predlagani, so lahko zelo klasični. Pri referendumu o zakrivanju obrazov v javnih prostorih gre za dokaj jasno vprašanje. Ko pa gre za vprašanje debirokratizacije, je pa zelo kompleksno vprašanje, pri katerem bo državljanom težko pojasniti vse značilnosti in posledice rešitev. In če vlada v tem primeru meni, da je to nujno, potem je vprašanje, ali mora o tem spraševati še državljane. Tu je veliko dilem, ki jih ne morem tu razlagati. Ampak mislim, da je treba zelo previdno pristopiti k temu, kaj bodo dali na referendum in kako bomo peljali kampanjo, da le malce dvignemo to politično kulturo, ne da jo pustimo v neznosnem padanju še naprej.
Pravnik Cerar o referendumih
Oglas