“Muslimani v Sloveniji želimo živeti v miru, vzgajati svoje otroke in prispevati k razvoju družbe; zakrivanje ženskega obraza z burko in nikabom v javnosti v slovenski družbi sploh ne obstaja in je samo populizem, ki je namenjen strašenju prebivalstva,” je v oddaji Sedmi dan na RTV Slovenija dejal predsednik mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji mufti Nevzet Porić. O tej temi je spregovoril kmalu po napovedi Jerneja Vrtovca da bo vlada, če bo treba, po vzoru drugih evropskih držav prepovedala nošenje obraznih pokrival dekletom v šolah. Pretekli teden so nato vladne stranke v parlamentarni postopek vložile zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o prepovedi burk na javnih krajih, sicer pa gre za temo, ki je odmevala že v nekdanji državi.

Mufti Nevzet Porić, ki ga je zbor Islamske skupnosti na začetku poletja znova izvolil za predsednika mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, najštevilčnejše muslimanske verske skupnosti pri nas, je še pred napovedjo vladne koalicije o posvetovalnem referendumu o prepovedi nošenja burke in nikaba v javnosti bil gost v oddaji Sedmi dan.

Mufti Porić: Govorijo o problemu, ki v Sloveniji sploh ne obstaja

V oddaji se je med drugim odzval na napoved predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, da bo vlada, če bo treba, po vzoru drugih evropskih držav v šolah prepovedala nošenje obraznih pokrival dekletom, kot sta nikab in burka. “Burke ali nikabi ne spadajo ne v šole, ne v javne ustanove, ne v javne prostore. In od žensk v Sloveniji nihče ne sme zahtevati, da morajo zakrivati svoje obraze,” je na kongresu NSi dejal Vrtovec in dodal, da bodo, če bo treba, prepoved po zgledu Italije tudi uzakonili.

“To je populizem, ki poskuša preusmeriti pozornost na nekaj drugega. Govorijo o problemu, ki v Sloveniji sploh ne obstaja. Ne opažamo nobenega primera v nobeni slovenski šoli, da bi se dekleta tako oblačila oziroma imela to na svojih obrazih. Tako da ne vem, zakaj je treba strašiti velik odstotek prebivalstva v Sloveniji. To je nepotrebno in v našem prvem odzivu smo poudarili, da tega problema ni v Sloveniji. Zato je takšno govorjenje velik populizem,” se je na Vrtovčevo napoved v oddaji Sedmi dan odzval mufti Porić. 

“Govorijo o problemu, ki v Sloveniji sploh ne obstaja,” meni mufti Nevzet Porić.
Foto: STA

Koalicijski trojček vložil zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma 

Koalicija strank SDS, NSi in Demokrati je nato pretekli teden v parlamentarni postopek vložila zahtevo za razpis posvetovalnih referendumov o nižjem DDV na energijo in hrano, racionalizaciji javne uprave, pa tudi o prepovedi burk na javnih krajih. 

“Pri burkah bi rad poudaril, da je tukaj naš način življenja, naši običaji in moramo jasno postaviti meje med tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Posvetovalni referendum nas bo usmeril, kako k temu primeru pristopiti. Če ne bomo postavili pravil, se bomo postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci. Mi smo družba, ki žensk ne sili k zakrivanju obraza,” je ob napovedi zadnjega referendumskega vprašanja dejal Janez Žakelj iz NSi. 

Državljanke in državljane bodo tako na posvetovalnem referendumu, ki bo s preostalima dvema posvetovalnima referendumoma  najverjetneje izveden na isti dan kot zakonodajni referendum o interventnih ukrepih, predvidoma v nedeljo, 6. decembra, vprašali Ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih?. 

ANKETA
Ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih?

DA

225 glasov

NE

21 glasov

VSEENO MI JE

4 glasov

Oddanih 250 glasov

SDS s predlogi za zakonsko prepoved iz varnostnih razlogov

Temi so na političnem parketu veliko pozornost namenjali že v preteklosti. Stranka SDS je predloge za zakonsko prepoved pokrivanja obraza na javnih mestih utemeljevala predvsem z varnostnimi razlogi, kot sta nemotena identifikacija oseb in preprečevanje tveganj, ter kulturnimi argumenti, med njimi spoštovanje tradicionalnih vrednot in evropskega načina življenja, po vzoru zakonov, ki so jih takrat sprejele posamezne evropske države, na primer Francija in Belgija.

Stranka je zakonodajni postopek za prepoved nošenja burk in nikaba na javnih mestih prvič sprožila 23. novembra 2015. Takrat je poslanska skupina SDS v državni zbor vložila predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim je želela prepovedati pokrivala, ki večinsko ali v celoti zakrivajo obraz na javnih mestih. V državnem zboru so se odzvali zelo deljeno, koalicijske stranke in levosredinska opozicija so predlog enotno zavrnile, del desne sredine pa je predlog podpiral ali se zavzemal za varnostni razmislek. Predlog je bil tako zavrnjen že v začetnih fazah zakonodajnega postopka.

Temo je SDS ponovno odprla leta 2018, ko je prepoved burk in nikaba vključila tudi v svoj volilni program, julija 2024 pa je Žan Mahnič vlado ponovno pozval, naj pripravi zakon, ki bi prepovedal nošenje burk in nikaba v javnosti.

V Jugoslaviji zaporna kazen 

Vprašanje nošenja burk in nikaba se je v javnosti pojavljalo že v nekdanji državi Jugoslaviji. Takrat v ospredju nista bila varnost ali boj proti terorizmu, temveč so vprašanje izpostavljali kot del obsežne politične akcije za “emancipacijo žensk” in obračun s tradicionalizmom oziroma religioznimi vplivi, predvsem v bosanskem in deloma albanskem prostoru.

Tako je ljudska skupščina Ljudske republike Bosne in Hercegovine jeseni 1950 sprejela zakon o prepovedi nošenja zara, pokrivala za celotno telo z mrežico za obraz, in feredže. Zakon je določal, da se ženske, ki še naprej nosijo zare ali feredžo, oziroma tisti, ki jih v to silijo (moški, družinski člani), kaznujejo. Kazni niso bile zgolj simbolične, temveč zaporne, do treh mesecev zapora, ali denarne – 20 tisoč dinarjev. Za hujše oblike pritiskov in oviranja emancipacije je bila predvidena kazen prisilno delo do dve leti ali denarna kazen do 50 tisoč dinarjev za vsakogar, ki je žensko prisilil ali nagovarjal k nošenju teh oblačil oziroma izvajal dejavnosti, usmerjene v podporo zakrivanju obraza.

Politični namen sprejetja zakona je bil osvoboditi ženske. Komunistična oblast pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) je tradicijo nošenja pokrival razumela kot simbol fevdalizma, zaostalosti in podrejenega položaja žensk. Akcija ni potekala zgolj skozi sodišča, temveč predvsem prek množične politične organizacije Antifašistična fronta žena (AFŽ). Oblast je izvajala silovit pritisk na družine, organizirala javne shode, na katerih so ženske simbolično snemale in sežigale pokrivala, ter grozila z izgubo služb, štipendij ali z zaporom za tiste, ki so se upirali.