Kako je lahko videti kibernetski napad v praksi? Predstavljajte si, da zaposleni prejme elektronsko sporočilo s priponko in jo odpre. Vse je videti povsem običajno, zato niti ne posumi, da bi bilo lahko kaj narobe. Toda skupaj z datoteko se na računalniku zažene tudi zlonamerna programska oprema, ki začne v ozadju izvajati nevarne aktivnosti. Zaposleni tega morda sploh ne opazi, posledice pa lahko ogrozijo podatke in celo poslovanje podjetja.
Prav zato je pomembno, da zaščita ne deluje samo pri dostopu do spletnih vsebin, temveč spremlja tudi dogajanje na računalnikih in telefonih. Tako lahko zazna nevarnost tudi takrat, ko je ta že dosegla napravo.
Dvojna zaščita: pred vrati in za njimi
Pri kibernetski zaščiti podjetja ni vseeno, na kateri točki skušamo nevarnost ustaviti. Nekatere varnostne rešitve preprečujejo dostop do znanih nevarnih spletnih strani, druge pa spremljajo dogajanje na računalnikih in telefonih ter se odzovejo, če zaznajo sumljivo vedenje.
Foto: Shutterstock
Telekom Slovenije podjetjem za ti dve ravni zaščite ponuja rešitvi Varen splet in Varen ščit. Razliko med njima si lahko najlažje predstavljamo s primerom varovanja stavbe.
Varen splet je kot varnostnik pred vhodnimi vrati. Preverja, kam želi uporabnik dostopati, in mu prepreči obisk znanih nevarnih spletnih strani, na primer lažnih prijavnih mest, namenjenih kraji podatkov.
Varen ščit pa je kot varnostnik znotraj stavbe. Nameščen je neposredno na računalniku ali telefonu in spremlja dogajanje na napravi. Če zazna sumljive procese ali vedenjske vzorce, sproži zaščitne ukrepe za zmanjšanje posledic napada.
Rešitvi se torej ne nadomeščata, temveč dopolnjujeta. Ena pomaga nevarnost zadržati zunaj, druga pa ukrepa, če ta vseeno doseže napravo.
Kaj se zgodi, ko nevarnost doseže računalnik?
Vrnimo se k primeru z začetka članka. Zaposleni je nehote zagnal okuženo datoteko, program pa je začel izvajati aktivnosti, značilne za zlonamerno programsko opremo. Prav takšne spremembe v delovanju računalnika lahko razkrijejo grožnjo, ki je ob samem odpiranju priponke ni bilo mogoče prepoznati.
Foto: Shutterstock
Varen ščit uporablja vedenjsko analizo, s katero zaznava sumljive aktivnosti programov in procesov. V opisanem primeru lahko prepozna zlonamerno vedenje in samodejno prepreči nadaljnje izvajanje nevarnega programa.
Nevarnosti pa ne predstavljajo le okužene datoteke. Varnostno tveganje so lahko tudi zastarele aplikacije in izključene varnostne posodobitve. Varen ščit lahko takšne pomanjkljivosti zazna in predlaga njihovo odpravo.
“V digitalnem svetu ni mogoče zagotoviti popolne varnosti, zato je toliko pomembnejša dobra pripravljenost. Ključno je, da grožnje zaznamo pravočasno in ukrepamo, še preden prerastejo v poslovno težavo,” poudarja Vesna Zupančič, vodja prodaje SME v Telekomu Slovenije.
Ko običajna zaščita nevarnosti ne prepozna
Zaposleni lahko nehote zažene okuženo datoteko, ki začne v ozadju izvajati nenavadne aktivnosti. Varen ščit spremlja vedenje programov in procesov ter lahko ob zaznavi sumljivega vedenja sproži zaščitne ukrepe.
Ko so ogroženi poslovni podatki
Posebej nevarni so napadi z izsiljevalsko programsko opremo, ki lahko podjetju onemogočijo dostop do pomembnih dokumentov in podatkov. Takšen napad lahko povzroči precej več kot le težave z računalnikom.
Foto: Shutterstock
Če zaposleni ne morejo dostopati do informacij, ki jih potrebujejo za delo, se lahko ustavijo posamezni poslovni procesi. Odpravljanje posledic lahko podjetju povzroči dodatne stroške, motnje v poslovanju pa lahko občutijo tudi stranke in poslovni partnerji.
Varen ščit je zasnovan tako, da prepozna poskus nepooblaščenega šifriranja dokumentov in ustavi zlonamerni proces, še preden bi ta povzročil večjo škodo.
Poslovanje ni več vezano samo na pisarno
Službena elektronska pošta, dokumenti in poslovne aplikacije že dolgo niso dostopni samo z računalnika v pisarni. Zaposleni jih uporabljajo tudi na prenosnikih, telefonih in tablicah, pogosto med delom na terenu ali od doma.
To pomeni, da je treba pri načrtovanju kibernetske varnosti upoštevati vse naprave, s katerimi zaposleni dostopajo do poslovnih podatkov.
Varen ščit zato omogoča zaščito tako računalnikov kot mobilnih naprav. Osnovna storitev vključuje zaščito enega računalnika in enega mobilnega telefona, podjetje pa lahko z dodatnimi licencami poskrbi tudi za zaščito drugih naprav, ki jih zaposleni uporabljajo pri svojem delu.
Za varnost ni treba imeti svoje IT-ekipe
V manjših podjetjih za računalnike in drugo tehnologijo pogosto skrbi nekdo, ki ima poleg tega še številne druge naloge. Uvedba dodatne varnostne rešitve zato ne sme pomeniti zapletenega projekta, ki zahteva veliko časa in posebnega tehničnega znanja.
Foto: Shutterstock
Pri Varnem ščitu je postopek namestitve preprost. Uporabnik za zaščito računalnika prejme aktivacijsko povezavo, pri mobilni napravi pa QR-kodo oziroma povezavo za namestitev aplikacije. Po uspešni namestitvi se naprava vključi v sistem zaščite.
Pri namestitvi je na voljo tudi strokovna pomoč Telekoma Slovenije, kar je posebej pomembno za podjetja, ki nimajo lastne IT-ekipe.
Ali Varen ščit spremlja delo zaposlenih?
Ko govorimo o varnostnih rešitvah, ki spremljajo dogajanje na računalnikih in telefonih, se lahko med zaposlenimi hitro pojavi vprašanje, kaj to pomeni za njihovo zasebnost.
A skrb je odveč, namen Varnega ščita namreč ni spremljanje dela zaposlenih, temveč zaščita naprav in podatkov pred kibernetskimi grožnjami. Obseg podatkov, ki jih rešitev obdeluje, je določen s pogoji uporabe ponudnika rešitve in izbrano ravnjo zaščite.
Zaščita, ki se prilagaja podjetju
Varen ščit je namenjen predvsem podjetjem z do 50 zaposlenimi, ki želijo poskrbeti za zaščito svojih računalnikov in mobilnih naprav brez vzpostavljanja zahtevnega lastnega varnostnega sistema.
Cena osnovne storitve, ki vključuje zaščito enega računalnika in enega mobilnega telefona, znaša štiri evre na mesec brez DDV. Ob prvi aktivaciji Telekom Slovenije omogoča tudi do 60 dni brezplačne uporabe.
Preverite, kako lahko z Varnim ščitom zaščitite računalnike in mobilne naprave v svojem podjetju.