Paul Thomas Anderson z delom ekipe filma Ena bitka za drugo. Foto: Reuters
“Ta film sem napisal za svoje otroke, da se odkupim za gospodinjsko zmešnjavo v svetu, ki smo jim ga predali – ampak tudi z upanjem, da bodo oni tisti, ki bodo vanj vnesli malo zdravega razuma in spodobnosti,” je Paul Thomas Anderson povedal o portretu revolucije Ena bitka za drugo (One Battle After Another), ko je na oder prišel po svojega prvega oskarja večera – in po 14 nominacijah tudi prvega oskarja v karieri.
Oglas
Sorodna novica
Kako se je odvijala 98. podelitev oskarjev
Poleg oskarja za najboljši prirejeni scenarij (napisal ga je po predlogi romana Thomasa Pynchona) je malo pozneje prejel še kipec za najboljšo režijo in, v sklepni podelitvi večera, skupaj z ekipo še kipec za najboljši film.
“Ne bi si mogel želeti boljše generacije,” je z nagrado za režijo v rokah položil na srce preostalim nominirancem. “Vedno me bo spremljala senca dvoma, ali si oskarja nemara ne zaslužite bolj kot jaz, ampak brez dvoma pa uživam v tem, da je samo moj,” je bil iskren.
Grešniki: zgodovinskih 16 nominacij je obrodilo štiri oskarje
Tesno za petami Eni bitki za drugo je bil drugi favorit večera, vampirska grozljivka Grešniki, ki je nabrala štiri oskarje, tudi za najboljši izvirni scenarij (Ryan Coogler) in za najboljšega igralca v glavni vlogi.
Po večtedenskem ugibanju, na katero stran se bo nagnila tehtnica na tesni tekmi za najboljšega igralca, je Michael B. Jordan vendarle prehitel Timotheeja Chalameta, ki je še pred kakim mesecem veljal za favorita v kategoriji. V Grešnikih je imel Jordan pravzaprav dvojno vlogo: upodobil je brata dvojčka, ki na ameriškem Jugu v času segregacije odpreta črnsko krčmo. Najprej se je zahvalil svojim staršem, pa seveda režiserju Ryanu Cooglerju (“dal si mi priložnost in prostor, da sem bil opažen”) in celi igralski zasedbi ter svojim predhodnikom. “Tukaj stojim zaradi vseh, ki so prišli pred mano: Sidney Poitier, Denzel Washington, Halle Berry, Jamie Foxx, Forest Whitaker, Will Smith … Biti med temi velikani, med temi prvaki, med mojimi predniki, med mojimi ljudmi … Hvala.”
Grešniki je že peti film, ki ga je Michael B. Jordan posnel v sodelovanju z Ryanom Cooglerjem – ampak prvi, za katerega je dobil oskarja. Foto: Reuters
Jessie Buckley je v svojem zahvalnem govoru spomnila, da je podelitev oskarjev ravno sovpadla z materinskim dnevom v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Oskar za “čudoviti kaos materinskega srca”
V kategoriji najboljše igralke v glavni vlogi je bilo ugibanj veliko manj: že pred tedni je za favoritko obveljala Jessie Buckley za pretresljivo vlogo žalujoče matere v drami Hamnet, in Jessie je pričakovanja tudi izpolnila. Postala je prva Irka z oskarjem za najboljšo glavno vlogo.
“Potovanje do razumevanja globine materinske ljubezni” je opisala kot največji izziv svojega življenja, nagrado pa posvetila “čudovitemu kaosu materinskega srca”. “Vse smo potomke žensk, ki navkljub vsemu ustvarjajo.”
Oskarja za stranski vlogi zlikovcev
Zanimivo je, da sta oskarja za stranski vlogi letos prejela igralca za vlogi absolutnih negativcev: Amy Madigan za čarovnico s telepatskimi sposobnostmi v Uri izginotja, Sean Penn za sociopatskega belskega supremacista v Eni bitki za drugo.
Amy Madigan je bila za oskarja prvič nominirana pred okroglimi 40 leti (leta 1986, za Twice in a Lifetime) – razlika med takrat in nocojšnjim večerom pa je “v temle zlatem možaku tukaj”, kot je pokomentirala svojega oskarja. V grozljivki Ura izginotja (Weapons) je upodobila strašljivo “teto Gladys”; njena zmaga je še toliko večji dosežek, ker Akademija tradicionalno ni najbolj naklonjena žanrskim filmom, še posebej ne grozljivkam. (Ena redkih predhodnic je Ruth Gordon, ki je oskarja za Rosemaryjinega otroka dobila leta 1968). Oskar je tako poklon veteranki z izjemnim ugledom v filmski industriji.
Amy Madigan. Foto: Reuters
Autumn Durald Arkapaw je prva ženska v zgodovini, ki je osvojila oskarja za fotografijo. Foto: Reuters
Na moški strani iste kategorije je slavil Sean Penn, igralec, ki je znan po tem, da nikoli ne sodeluje v kampanjah za nagrade – celo do te mere, da na letošnjo podelitev oskarjev sploh ni prišel. “Danes ni mogel ali pa ni hotel biti tukaj,” je pripomnil lanski nagrajenec Kieran Culkin, ki bi mu nagrado moral izročiti.
Vloga polkovnika Stephena Lockjawa v Eni bitki za drugo je igralcu po Skrivnostni reki in drami Milk prinesla že tretjega oskarja v karieri. Nocoj je postal šele četrti igralec v zgodovini teh nagrad s tremi oskarji (pred njim so ta prag prestopili Daniel Day-Lewis, Jack Nicholson in Walter Brennan).
Nov list v oskarjevski zgodovini
Oskarja za najboljšo fotografijo je prvič v zgodovini te kategorije prejela ženska, direktorica fotografije pri filmu Grešniki, Autumn Durald Arkapaw. Z zmagovalnega odra je vse ženske v prostoru pozvala, naj vstanejo, saj “brez vas ne bi stala tukaj”.
Letos je prvič po letu 2012, da ni med nominiranci za najboljšega igralca in igralko nobenega Britanca. Že res, je sporočil britanski predstavnik za javnost, ampak se lahko tolažimo s tem, da pri nas vsaj aretiramo pedofile.
Conan O’Brien
Disfunkcionalna družina po norveško
Najboljši mednarodni film je letos posnela Norveška: gre za sedemkrat nominirano družinsko dramo Sentimentalna vrednost, ki jo je režiral samooklicani “filmski piflar” Joachim Trier. “To je film o disfunkcionalni družini, kar je diametralno nasprotje od tega, kar sem doživel s to ekipo,” je v svoji zahvali pripomnil Trier. “Rad bi parafraziral Jamesa Baldwina, ki je rekel, da smo vsi odrasli odgovorni za vse otroke. Ne volimo politikov, ki tega ne jemljejo v obzir.”
Joachim Trier z igralsko zasedbo Sentimentalne vrednosti. Foto: Reuters
Nova kategorija na oskarjih
Prvega oskarja za najboljši kasting v zgodovini so skupaj podelili igralci iz nominiranih filmov (Paul Mescal, Gwyneth Paltrow, Chase Infiniti, Wagner Moura in Delroy Lindo), dobila pa ga je legendarna direktorica kastinga Cassandra Kulukundis za film Ena bitka za drugo. Nagrado je posvetila “vsem predhodnikom, ki niso nikoli imeli priložnosti, da bi se povzpeli na ta oder; tistim, ki niso bili pod film niti podpisani”. Pripomnila je še, da “ne more verjeti, da ima oskarja pred (dolgoletnim sodelavcem, op. n.) Paulom Thomasom Andersonom”. Pozneje v večeru je Anderson ta zaostanek, kot vemo, nadoknadil.
Svarilo pred avtokracijo, ki ne leti samo na Rusijo
“Kako bo jezen, ker njegova žena ni bila nominirana,” je na začetku dokumentarne sekcije pripomnil Jimmy Kimmel: s tem je ošvrknil predsednika Trumpa in dokumentarec Melania. Dokumentarnega oskarja je nato prejela mednarodna koprodukcija Mr. Nobody Against Putin, zgodba osnovnošolskega učitelja, ki sklene dokumentirati nove smernice propagande, ki so jih bili ruski učitelji prisiljeni vpeljati po začetku “posebne vojaške operacije” v Ukrajini.
“To je film o tem, kako izgubiš državo. Ko smo pregledovali posnetke za ta film, smo videli, da jo izgubiš z neštetimi majhnimi gestami sostorilstva. Sokrivi smo, na primer, ko oblast mori ljudi na ulicah naših mest. Sokrivi smo, ko ostanemo tiho, medtem ko oligarhi prevzamejo medije in nadzor nad tem, kako medije produciramo in konzumiramo,” je bil oster režiser David Borenstein, ki je s svojimi besedami očitno ciljal na situacijo v ZDA. Pred mikrofon je stopil tudi protagonist filma, Pavel Talankin, ki je v kontekstu vojne v Ukrajini pozval h koncu vseh vojn.
Na neki točki je Conan ponazoril, kako skromno in zadržano bi reagiral, če bi on sam dobil oskarja. Foto: Reuters
Ekipa dokumentarca Mr. Nobody Against Putin. Foto: Reuters
Najboljši kratkometražni dokumentarec je postal All The Empty Rooms, ki se sprehaja po zapuščenih spalnicah otrok, ki so bili ubiti na strelskih pohodih na ameriških šolah. Z nagrajencema je tako na oder prišla tudi Gloria Cazares, ki je devetletno hčerko izgubila v streljanju v Uvaldeju; opozorila je na problematiko strelnega orožja v ZDA. “Nasilje s strelnim orožjem je zdaj glavni vzrok smrti za otroke in najstnike. Prepričani smo, da bi bila Amerika drugačna, če bi ljudje lahko videli prazne sobe teh otrok.”
Zmaga za globalno k-pop senzacijo
Zadnji dve leti je bil dobitnik oskarja za dolgometražno animacijo neameriška produkcija, letos pa se nagrada vrača v Hollywood – celovečerec K-Pop Demon Hunters je nastal pod okriljem Netflixa, globalni uspeh pa je dosegel po zaslugi priljubljenosti k-popa. (Trenutno ima rekord najbolj gledanega filma v Netflixovi zgodovini.) Avtorica Maggie Kang je zato oskarja posvetila svoji domovini: “Žal mi je, da je trajalo tako dolgo, preden smo lahko videli sebe v takem filmu. Ampak zdaj je tu. In to pomeni, da naslednjim generacijam ne bo treba hrepeneti. To je za Korejo in Korejce po svetu.”
Najboljši kratkometražni animirani film je postal The Girl Who Cried Pearls (Chris Lavis in Maciek Szczerbowski).
Paul Thomas Anderson, ki je bil pred letošnjimi oskarji kar enajstkrat nominiran brez uspeha: “Človeka kar prisilite, da se potrudi za enega od teh kipcev.” Foto: Reuters
Še en zabaven podatek – z Bradom Pittom sva istih let. Res je. To mi je povedala moja žena. Pri tem so ji po licih tekle solze.
Conan O’Brien
Popkulturni fenomen K-Pop Demon Hunters nam je dal tudi nalezljivo uspešnico in zdaj še z oskarjem za izvirno pesem nagrajeni singel, Golden. “Ko sem odraščala, so se ljudje norčevali iz mene, ker sem poslušala k-pop, zdaj pa vsi pojejo besedila v korejščini,” je bila ganjena pevka EJAE.
Oskarja za najboljšo izvirno glasbeno podlago je po vseh pričakovanjih domov odnesel Ludwig Goransson za film Grešniki; za Šveda je to že tretji oskar v karieri.
Na letošnji podelitvi so v živo uprizorili samo dve od petih nominiranih pesmi – prva od njiju je I Lied To You iz filma Grešniki. Na oskarjevskem odru so s podobno dramaturgijo poustvarili ključni glasbeni prizor iz filma, ki ponazori zgodovinski lok črnske glasbe. Foto: Reuters
Frankenstein močan v tehničnih kategorijah
V kategorijah scenografije, kostumografije ter ličenja in frizur je tudi letos slavil film z najvpadljivejšimi kulisami, oblekami in filmsko masko: Akademija je nagradila gotske kostume v Frankensteinu, ki jih je oblikovala Kate Hawley, ter masko Frankensteinove pošasti, ki so jo oblikovali Mike Hill, Jordan Samuel in Cliona Furey. (Slednji so se posebej zahvalili Jacobu Elordiju, ki je “400 ur presedel na maskerskem stolu”.) Za impresivne scenografije v filmu Guillerma del Tora sta oskarja prejela Tamara Deverell in Shane Vieau.
Za najboljše vizualne učinke so bili nagrajeni fantastični svetovi in bitja tretjega dela Avatarja, Ogenj in pepel; oskarja so sprejeli veteran (in petkratni oskarjevec) Joe Letteri, Richard Baneham, Eric Saindon in Daniel Barrett. (Tudi prva dva dela franšize sta dobila oskarja v tej kategoriji.) Sage Avatar so se kinoobiskovalci morda že rahlo naveličali, a v kategoriji vizualnih učinkov letos resnično ni imela pretirano močne konkurence; za nameček je Sigourney Weaver (v družbi Pedra Pascala) lahko podelila nagrado franšizi, pri kateri je sodelovala.
Rei Ami, Ejae in Audrey Nuna so glasovi animirane K-pop skupine HUNTR/X, okrog katere se vrti animirani celovečerec K-Pop Demon Hunters. Foto: Reuters
Slovo od Diane Keaton v segmentu In memoriam. Foto: Reuters
Še enega oskarja ekipi filma Ena bitka za drugo je prinesel Američan Andy Jurgensen; oskarja za montažo je prejel že s prvo nominacijo.
Nagrada za švist formul
Oskarja za najboljši zvok je dobil film, ki je letos med nominiranci za najboljši film največji outsider, je pa zato blestel na področju zvoka: športni spektakel F1. “Pojdite v kino, glejte blockbusterje, glejte neodvisne filme, poiščite nov zorni kot,” je v imenu zmagovalne ekipe pozvala Gwendolyn Yates Whittle.
Nepričakovano izenačenje
V kategoriji najboljšega igranega kratkometražnega filma sta bila letos kar dva zmagovalca: film o moči glasbe The Singers (Sam A. Davis in Jack Piatt) in distopična vizija prihodnosti Two People Exchanging Saliva (Alexandre Singh in Natalie Musteata).
Ryan Coogler je zavrnil članstvo v Akademiji, ker noče ocenjevati dela svojih kolegov. Ampak vam klincem je pa to očitno všeč!
Conan O’Brien
Razširjena kategorija In memoriam
V zadnjem letu se je poslovilo toliko velikih osebnosti iz sveta filma, da je bilo tradicionalno poglavje podelitve, naslovljeno In Memoriam, še posebej dolgo. Odprl ga je Billy Crystal s poklonom prijatelju, režiserju Robu Reinerju (sodelovala sta pri romantični komediji Ko je Harry srečal Sally) in Reinerjevi ženi Michelle Singer. Poleg Reinerjeve častitljive kariere je izpostavil tudi aktivistično delo zakoncev, na odru pa so se mu pridružili tudi drugi igralci iz Reinerjevih filmov.
Conan je v svojem monologu norce bril tudi iz velikih pretočnih platform, kot sta Netflix (“Poglejte, Ted Sarandos je prvič v kinodvorani”) in Amazon. (“Amazon je ostal brez nominacij. Kako to, da spletna stran, kjer naročam toaletni papir, ne dobi več oskarjev??”) Foto: Reuters
Vsaj na Javierja Bardema se da zanesti, da bo na rdečo preprogo (in oskarjevski oder) prinesel odločno politično držo. Foto: Reuters
V kolažu osmrtnic se je Hollywood poslovil tudi od Claudie Cardinale, Bele Tarra, Uda Kiera, Giorgia Armanija, Billyja Williamsa, Diane Ladd, Fredericka Wisemana, Michaela Madsena, Grahama Greena, Vala Kilmerja, Roberta Duvalla, Terencea Stampa, Toma Stopparda, Catherine O’Hara in mnogih drugih. Rachel McAdams se je z anekdoto poslovila od Diane Keaton, Barbra Streisand pa od Roberta Redforda, ki ga je opisala kot “intelektualnega kavboja” in segment sklenila z odlomkom pesmi The Way We Were iz istoimenskega filma.
Čeprav se je Akademija poslovila od mnogih umrlih kolegov, pa je tudi letos dolg seznam tistih, ki so bili s seznama izpuščeni: mnoge je presenetil izpust Brigitte Bardot, pa tudi Jamesa Van Der Beeka in Erica Dana.
Kako se je v drugo odrezal Conan?
Letošnjo podelitev je že drugič zapored vodil ameriški televizijski voditelj in komik Conan O’Brien. “Poslednji človeški voditelj podelitve oskarjev”, kot se je označil, je prireditev začel kot “Bette Davis z lupusom” – torej v filmski maski tete Gladys iz grozljivke Ura izginotja.
Za enega prvih viralnih trenutkov večera je poskrbel igralec Jack O’Connell, ki se je vampirskemu filmu Grešniki, v katerem je nastopil, poklonil z markantnim priložnostnim zobovjem. Foto: AP
S čredo pobesnelih otrok za petami (to je koncept iz Ure izginotja) se je sprehodil skozi kulise glavnih nominiranih filmov, od vožnje z Beniciem del Torom (Ena bitka za drugo) in v formuli (F1) do čajanke s Stellanom Skarsgardom v švedščini (Sentimentalna vrednost). Tri ure in štirideset minut pozneje je podelitev zaključil še z enim igranim skečem, uprizoritvijo magistralnega vrhunca Ene bitke za drugo, v katerem lik Seana Penna sreča svoj zasluženi konec. Sklepni prizor večera je bil tako voditelj v krematoriju.
Brez politike, a s pozivom k optimizmu
O’Brien, ki se je lani v celoti izognil političnim komentarjem, je tudi letos najbolj pereče, aktualne družbenopolitične tematike omenil le posredno. “Ko sem lani vodil podelitev oskarjev, je Los Angeles gorel … ampak letos, letos je pa vse super!” Za eno redkih neposrednih političnih izjav večera je tako moral pozneje poskrbeti podeljevalec nagrade za najboljši mednarodni film Javier Bardem, ki je pred svoj predvideni monolog vrinil še poziv “Ne vojni in svobodo Palestini!”.
Timothéeju Chalametu je v zadnjih tednih status favorita spolzel iz rok. So pa njegovi komentarji na račun “nerelevantnosti” opere in baleta z njega naredili priročno tarčo za šale. Foto: Reuters
Svoj uvodni govor je O’Brien sicer sklenil v optimističnem duhu: “Vsi na svetu, ki zdajle gledate, se še kako zavedate, da so to skrajno kaotični, strašljivi časi. Mislim, da imajo v takih trenutkih oskarji še posebno težo. Poglejte: nocoj je tukaj zastopanih 31 držav s šestih celin. Vsak film, ki se mu poklonimo, je sad dela tisočev ljudi, ki govorijo različne jezike in trdo delajo, da bi ustvarili nekaj lepega. Nocoj se ne poklanjamo samo filmu, pač pa ideji globalne ustvarjalnosti, sodelovanja, potrpljenja, trpežnosti in danes tako redke vrline, optimizma. Nocoj torej praznujmo – ne zato, ker bi mislili, da je vse v redu, ampak ker delamo in upamo, da bo v prihodnosti boljše.”
Posamezni skeči so se navezovali na dejstvo, da podelitev oskarjev nikakor ne zna nagovoriti mladega občinstva, ki se veliko bolj doma počuti na TikToku in YouTubu kot pa v kinodvorani. V zraku nedeljskega večera je bila tudi vojna v Iranu. Zaradi FBI-jevega opozorila, da obstaja možnost napadov z droni na Kalifornijo, je bilo že tako ali tako strogo varovanje še dodatno zaostreno. Celo na rdeči preprogi smo lahko videli policijske pse, nad njo pa so krožili policijski helikopterji.
O’Brien se je sicer pošalil, da je varovanje zaostreno “zaradi nevarnosti napada baletne in operne skupnosti” – s tem se je obregnil ob odmevne komentarje Timothéeja Chalameta na račun “umirajočih” umetniških panog. “Samo jezni so, ker si pozabil omeniti džez,” je igralca potolažil voditelj.
V Los Angelesu podelili filmske nagrade oskar
Oskarji 2026
Najboljši film
Bugonija (Bugonia)
F1
Frankenstein
Hamnet
Veličastni Marty (Marty Supreme)
Ena bitka za drugo (One Battle After Another)
Tajni agent (O agente secreto)
Sentimentalna vrednost (Affeksjonsverdi)
Grešniki (Sinners)
Sanje o vlaku (Train Dreams)
Najboljša režija
Paul Thomas Anderson (Ena bitka za drugo)
Ryan Coogler (Grešniki)
Chloé Zhao (Hamnet)
Josh Safdie (Veličastni Marty)
Joachim Trier (Sentimentalna vrednost)
Najboljša igralka v glavni vlogi
Jessie Buckley (Hamnet)
Rose Byrne (Če bi imela noge, bi te brcnila)
Kate Hudson (Song Sung Blue)
Emma Stone (Bugonija)
Renate Reinsve (Sentimentalna vrednost)
Najboljši igralec v glavni vlogi
Timothée Chalamet (Veličastni Marty)
Leonardo DiCaprio (Ena bitka za drugo)
Wagner Moura (Tajni agent)
Ethan Hawke (Modra luna)
Michael B. Jordan (Grešniki)
Najboljši igralec v stranski vlogi
Benecio del Toro (Ena bitka za drugo)
Jacob Elordi (Frankenstein)
Delroy Lindo (Grešniki)
Sean Penn (Ena bitka za drugo)
Stellan Skarsgård (Sentimentalna vrednost)
Najboljša igralka v stranski vlogi
Elle Fanning (Sentimentalna vrednost)
Inga Ibsdotter Lilleaas (Sentimentalna vrednost)
Wunmi Mosaku (Grešniki)
Teyana Taylor (Ena bitka za drugo)
Amy Madigan (Ura izginotja)
Najboljši mednarodni film
Sentimentalna vrednost (Norveška)
Tajni agent (Brazilija)
Bila je samo nesreča (Francija)
Sirāt (Španija)
Glas Hind Radžab (Tunizija)
Najboljši prirejeni scenarij
Will Tracy (Bugonija)
Guillermo del Toro (Frankenstein)
Chloé Zhao in Maggie O’Farrell (Hamnet)
Paul Thomas Anderson (Ena bitka za drugo)
Clint Bentley in Greg Kwedar (Vlak sanj)
Najboljši izvirni scenarij
Robert Kaplow (Modra luna)
Džafar Panahi (Bila je samo nesreča)
Ronald Bronstein in Josh Safdie (Veličastni Marty)
Joachim Trier in Eskil Vogt (Sentimentalna vrednost)
Ryan Coogler (Grešniki)
Najboljša fotografija
Autumn Durald Arkapaw (Grešniki)
Michael Bauman (Ena bitka za drugo)
Dan Laustsen (Frankenstein)
Adolpho Veloso (Vlak sanj)
Darius Khondji (Veličastni Marty)
Najboljša montaža
Ena bitka za drugo
Grešniki
F1
Veličastni Marty
Sentimentalna vrednost
Najboljša kostumografija
Deborah L. Scott (Avatar: Ogenj in pepel)
Kate Hawley (Frankenstein)
Malgosia Turzanska (Hamnet)
Miyako Belizzi (Veličastni Marty)
Ruth E. Carter (Grešniki)
Najboljša scenografija
Frankenstein
Grešniki
Hamnet
Veličastni Marty
Ena bitka za drugo
Najboljše pričeske in ličenje
Frankenstein
Kokuho
Grešniki
The Smashing Machine: Življenje v ringu
The Ugly Stepsister
Najboljša izvirna glasbena podlaga
Jerskin Fendrix (Bugonija)
Jonny Greenwood (Ena bitka za drugo)
Max Richter (Hamnet)
Alexandre Desplat (Frankenstein)
Ludwig Göransson (Grešniki)
Najboljša izvirna pesem
Dear Me (Diane Warren: Relentless)
Golden (KPop Demon Hunters)
I Lied to You (Grešniki)
Sweet Dreams of Joy (Viva Verdi!)
Train Dreams (Vlak sanj)
Najboljši zvok
Grešniki
F1
Ena bitka za drugo
Frankenstein
Sirāt
Najboljši vizualni učinki
Avatar: Ogenj in pepel
F1
Jurski svet: Preporod
The Lost Bus
Grešniki
Najboljši kasting
Nina Gold (Hamnet)
Francine Maisler (Grešniki)
Cassandra Kulukundis (Ena bitka za drugo)
Gabriel Domingues (Tajni agent)
Jennifer Venditti (Veličastni Marty)
Najboljši animirani celovečerec
KPop Demon Hunters
Zootropolis 2 (Zootopia 2)
Elio
Arco
Amélie in metafizika cevi (Amélie et la métaphysique des tubes)
Najboljši dokumentarni celovečerec
The Alabama Solution
Come See Me in the Good Light
Cutting Through Rocks
Mr. Nobody Against Putin
The Perfect Neighbor
Najboljši kratkometražni dokumentarec
All the Empty Rooms
Armed Only with a Camera: The Life and Death of Brent Renaud
Children No More: “Were and Are Gone”
The Devil is Busy
Perfectly a Strangeness
Najboljši kratkometražni animirani film
Butterfly
The Girl Who Cried Pearls
Retirement Plan
Forevergreen
The Three Sisters
Najboljši kratkometražni igrani film
Butcher’s Stain
A Friend of Dorothy
Jane Austen’s Period Drama
The Singers
Two People Exchanging Saliva
Oglas