Četrtkova slovesnost v Velenju, na kateri so se poklonili padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, je sprožila ostre pripombe enega od udeležencev. Ta opozarja, da je bilo Velenje med drugo svetovno vojno pod nacistično okupacijo, ob tem pa zahteva tudi spomin na žrtve povojnega komunističnega nasilja.
Miroslav Pačnik. FOTO: Facebook
V četrtek so se na Titovem trgu v Velenju s položitvijo venca poklonili padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Slovesnost je potekala pri spomeniku Onemele puške, ki je posvečen 668 padlim borcem in žrtvam nasilja med drugo svetovno vojno.
Slovesnosti se je udeležil tudi Miroslav Pačnik, ki je najbolj znan po rezanju glave na spomeniku Josipa Broza – Tita v Velenju, ki je po dogodku opozoril na po njegovem mnenju napačno poimenovanje žrtev.
»Vse lepo in prav – žrtvam se je treba pokloniti. Ampak v Velenju ni bilo žrtev fašističnega nasilja. Velenje je bilo kot del Štajerske pod nacistično okupacijo. Govorimo torej o žrtvah nacizma,« je zapisal.
Hude obtožbe o pobojih v Šaleški dolini
V nadaljevanju je opozoril na žrtve komunizma, za katere meni, da so pri obeleževanju zgodovine zapostavljene. »Pozabiti pa ne smemo tudi na žrtve komunizma, saj je verjetno prav teh največ v Šaleški dolini,« je navedel. Pri tem je izpostavil domnevnega komunističnega morilca z imenom Dušan, ki naj bi po njegovih trditvah z nožem ubijal nasprotnike komunistične ideologije.
»Moril je po ukazih diktatorja Tita, katerega spomenik še danes zviška gleda na spomenik žrtev – tudi njegovih,« je še zapisal.
Josip Broz – Tito. FOTO: S. N.
Trdi tudi, da naj bi omenjenega moškega do konca življenja preganjali spomini na umorjene in da naj ne bi mogel spati brez prižgane luči. Za te navedbe v zapisu sicer ni navedel dokazov.
»Tudi oni si zaslužijo spomin in grob«
Posebej je opozoril še na domnevna prikrita grobišča v Šaleški dolini in pozval k dostojnemu pokopu žrtev. »Pozabiti ne smemo tudi na vse tiste komunistične žrtve, ki še danes skrivaj zakopane ležijo po Šaleški dolini. Tudi oni si zaslužijo spomin in svoj grob,« je poudaril.
Svoj zapis je sklenil z mislijo, da si vse žrtve zaslužijo enakovreden spomin: »Prav je, da se spomnimo vseh žrtev in jih poimenujemo s pravim imenom.«