Predsednik državnega zbora in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović se je odzval na poročanje o dogovorih glede nakupa zemljišča za gradnjo pravoslavne cerkve v Kranju. Zavrača očitke o zlorabi funkcije in trdi, da je zgolj pomagal pri iskanju donatorja, ki je pripravljen prispevati sredstva za nakup zemljišča.

“Kakšna ekskluziva,” je v odzivu dejal Stevanović. Pojasnil je, da je med srečanji, ki jih ima pri opravljanju svoje funkcije, izvedel za donatorja, pripravljenega prispevati denar za gradnjo pravoslavne cerkve. Kot je poudaril, naj bi donator podobne projekte podpiral že v preteklosti.

Po njegovih besedah si za gradnjo že desetletja prizadeva številčna skupnost, kranjski župan Matjaž Rakovec pa pozna problematiko in podpira njeno reševanje. “In kdo je zdaj v tej zgodbi zlorabil karkoli? Sploh nobenega postopka ni, nobenega razpisa,” je dejal Stevanović.

Očitek o zlorabi funkcije je zavrnil z vprašanji: “S čim? Kdaj? Kje? Kako?” Ob tem je poudaril, da je po njegovem mnenju smisel politike pomagati ljudem. “Če jutri med svojim delom izvem, da obstaja donator, ki bi doniral prostovoljnim gasilcem za nakup novega tovornjaka, bom prvi prišel pozdravit to namero. Kaj je tu zloraba?” je ponazoril.

Rakovec: Vedno delam v skladu z zakonodajo

Kranjski župan Matjaž Rakovec je v današnjem pojasnilu glede navedb iz posnetka srečanja s srbsko skupnostjo, ki se je pojavil v medijih in na katerem s predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem govorita o zemljišču za pravoslavno cerkev, zatrdil, da nobena od možnih lokacij ni bila obljubljena. Zagotovil je, da vedno dela v skladu z zakonodajo.

V pisnem pojasnilu, ki ga je danes poslal Rakovec, je pojasnil, da pravoslavna skupnost v Kranju že več kot deset let nima svojega verskega prostora. “Na srečanju smo govorili o več lokacijah: ob Savi, na Planini, kjer bi občina zemljišče raje namenila neprofitnim stanovanjem, in ob pokopališču. Nobena od teh navedenih lokacij ni bila izbrana, kot tudi ne obljubljena,” je izpostavil.

Dodal je, da je kot župan vedno delal, dela in bo delal v skladu z zakonodajo. “Na srečanju sem poudaril, da o prodaji zemljišč odloča izključno mestni svet, ceno določi cenilec, prodaja pa je možna samo z javno dražbo, pod enakimi pogoji za vse,” je Rakovec zapisal v sporočilu. Nadalje je zagotovil, da se je, ko je govoril o hitrem postopku, navezoval na zakonsko predviden skrajšani postopek, ki pa še vedno traja najmanj leto in pol, kar da je pojasnil tudi na srečanju. “Pri omembi februarskega oziroma marčevskega roka je bila mišljena možna izvedba seje mestnega sveta, kjer bi lahko predlog sploh prvič predstavili, in ne dražba,” je navedel v pojasnilo.

STA

Kaj se je zgodilo?

Po poročanju POP TV naj bi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović izkoristil poznanstva, ki jih je pridobil s svojo funkcijo, da bi zagotovil donatorja za nakup zemljišča za gradnjo pravoslavne cerkve v Kranju. Kranjski župan Matjaž Rakovec je na istem dogodku namignil, da bi bilo mogoče namembnost zemljišča spremeniti po hitrem postopku, nato pa zanikal, da bi obljubil posebne pogoje pri prodaji. Na župana so že leta 2020 leteli očitki glede gradnje hiše, a jih je zavračal.

“Se je pojavila prilika. Priliki se reče druga najpomembnejša funkcija v državi. Lahko mi marsikdo reče, da izkoriščam ali ne. Ampak ta prilika se je pojavila, s priliko določena poznanstva, določene zveze,” je po navedbah POP TV na srečanju kranjskega srbskega kulturno-umetniškega društva povedal Stevanović. Dodal je, da je na to “prekleto ponosen”.

Donator za nakup zemljišča naj bi bil Mladen Milanović, eden najbogatejših poslovnežev v Bosni in Hercegovini ter Republiki Srbski. Je lastnik družbe MG Mind, ki obvladuje tudi slovenskega gradbinca KPL, ta pa pomemben del poslov ustvari z Mestno občino Ljubljana.

Stevanović je povedal, da je Milanović obljubil pomoč pri financiranju nakupa. Na vprašanja POP TV ni odgovoril, saj naj bi se dogodka udeležil kot predsednik stranke Resni.ca v okviru predvolilnih aktivnosti, ne kot predsednik državnega zbora.

Na zemljišču je predvideno pokopališče

Zemljišče, katerega vrednost je ocenjena na od 400 tisoč do 600 tisoč evrov, je trenutno kmetijska površina. Po občinskem prostorskem načrtu je tam predvideno pokopališče.

Rakovec je na dogodku po poročanju televizije dejal, da bi bilo mogoče namembnost zemljišča spremeniti v sakralno. “Vse to, ta travnik in ta njiva, je namenjeno pokopališki dejavnosti in jo tudi lahko spremenimo v sakralno,” je povedal. Stevanović je ob tem dejal, da mu je župan obljubil možnost zadržanja podpisa pogodbe, če bi na dražbi kdo ponudil več, ter dodal, da “nihče drug ne bi smel sodelovati v tem postopku”. Rakovec je za POP TV to zanikal: “Dejstvo je, da tega nikoli nisem obljubil.”

Rakovec je očitke glede zemljišč zavračal že v preteklosti

Kot smo leta 2020 poročali na Siol.net, so se takrat glede gradnje družinske hiše Matjaža Rakovca na Primskovem v Kranju pojavili očitki o nepravilnostih. V javnosti so se pojavila vprašanja o izdaji gradbenega dovoljenja in primernosti zemljišča, ki naj bi deloma segalo v varovalni pas, predviden za gradnjo kranjske vpadnice.

Na kranjski upravni enoti so pojasnili, da so gradbeno dovoljenje izdali v 107 dneh, kar je bilo v okviru takratnega povprečja, ter zatrdili, da bo objekt stal zunaj koridorja, rezerviranega za cesto. Tako župan kot upravna enota sta očitke o nepravilnostih zavrnila.

Tudi gradnjo džamije v Ljubljani so spremljali politični spori

Gradnja Islamskega kulturnega centra v Ljubljani je bila več let predmet političnih in pravnih razprav. Gradnjo so začeli leta 2015, projekt pa se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začasno ustavil. Katar je za prvo fazo prispeval 15 milijonov evrov, leta 2018 pa zagotovil še dodatnih 10,8 milijona evrov za dokončanje projekta. Celotna investicija je bila ocenjena na približno 35 milijonov evrov. Islamski kulturni center so uradno odprli februarja 2020.